Zadnji podatki kažejo, da se je umrljivost ob primerjavi zadnjih dveh desetletij zmanjšala za 15 odstotkov.

Duševne motnje

V Sloveniji manj samomorov kot nekoč

STA/E.D.

10. 09. 2011 07.42

Slovenija po številu samomorov še vedno sodi med bolj ogrožene države, a v zadnjih nekaj letih je število samomorov vendarle nekoliko upadlo. Še vedno so najbolj ogrožene regije na severovzhodu države in ljudje, starejši od 65 let.

Statistike umrljivosti zaradi samomorov, ki jih je prestavil Inštitut za varovanje zdravja (IVZ), so končno nekoliko bolj spodbudne. Kažejo namreč, da se je umrljivost ob primerjavi zadnjih dveh desetletij zmanjšala za 15 odstotkov. Po podatkih baze umrlih IVZ je leta 2000 zaradi samomora umrlo 588 prebivalcev Slovenije, tekom desetletja pa se je ta številka v povprečju zmanjševala – tako je v letu 2010 zaradi samomorov umrlo 416 prebivalcev. Če smo se nekaj let nazaj na lestvici prvih desetih najbolj ogroženih držav običajno uvrščali na peto ali šesto mesto, najnovejši podatki baze umrlih Svetovne zdravstvene organizacije za leto 2009 kažejo, da je Slovenija trenutno na desetem mestu po ogroženosti zaradi samomorov, kar je vsekakor razveseljiv podatek.

Še vedno najbolj ogroženi na severovzhodu države in starejši od 65 let

Po besedah Saše Roškar z IVZ so sicer najbolj ogrožene regije na severovzhodu Slovenije, bistveno manj pa regije na jugozahodu. "Ta trend nekako ostaja, vendar se tudi tu opazi, da v zadnjih letih umrljivost zaradi samomora upada tudi v regijah, ki so najbolj ogrožene," pojasnjuje Roškarjeva in dodaja, da je to verjetno tudi posledica dejstva, da se v teh regijah izvaja vedno več preventivnih programov in programov osveščanja splošne javnosti. Pa vendar nekatere starostne skupine kljub splošnemu upadanju samomorilnosti pri nas še vedno ostajajo zelo ogrožene. Trend upadanja samomora se je namreč opazil predvsem v starostni skupini do 64 let, medtem ko v starostni skupini 65 let ali več Slovenija še vedno sodi v sam vrh držav, ogroženih zaradi samomora.

Trend upadanja samomora se je namreč opazil predvsem v starostni skupini do 64 let, medtem ko v starostni skupini 65 let ali več Slovenija še vedno sodi v sam vrh držav, ogroženih zaradi samomora. FOTO: iStockphoto

Število samomorov se zmanjšuje tudi zaradi večjega ozaveščanja

Vita Poštuvan z Univerze na Primorskem pa je spregovorila o nedavno ustanovljenem Slovenskem centru za raziskovanje samomora, ki ga vodi Diego De Leo, za katerega pravi, da je eden največjih strokovnjakov na področju problematike preučevanja in preprečevanja samomorilnega vedenja. V centru bodo med drugim ta mesec nadaljevali tudi z izvajanjem evropskega projekta Reševanje in opolnomočenje mladih življenj v Evropi (SEYLE), v katerem sodeluje približno 13.000 mladostnikov iz 12 evropskih držav, od tega okoli 1200 dijakov iz Slovenije.

Preventivne dejavnosti na tem področju pa že nekaj let izvajajo tudi v društvu Ozara Slovenija. Kot je pojasnil predsednik društva Bogdan Dobnik, so se za aktivnost na področju osveščanja o samomorilnosti odločili, ker je o tej tematiki končno potrebno naglas in javno spregovoriti. Letos se tako Ozara Slovenija pridružuje pobudi Svetovne zveze za preprečevanje samomora in bodo zvečer na Kongresnem trgu v Ljubljani v spomin vsem, ki so v lanskem letu v Sloveniji storili samomor, prižgali svečko. S tem želijo simbolno pokazati ljudem, da je številka kljub trendu upadanja še vedno visoka.

Ob svetovnem dnevu boja proti samomoru je spregovorila tudi predsednica Slovenskega združenja za preprečevanje samomora Anka Zavasnik, ki je je izpostavila, da je ozaveščanje o preprečevanju samomora treba širiti tudi izven psihiatrije in zdravstva na splošno.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na

samomor samomorilnost depresija tesnoba duševno zdravje