Pri perfekcionizmu je stalno prisoten notranji kritični glas, ki ne da miru. Stvari nikoli niso opravljene dovolj dobro, vedno bi bilo lahko še boljše, rezultati niso nikoli zadovoljujoči. Popolno starševstvo, najvišji dosežki v profesionalnem življenju, stalna osredotočenost na potrebe bližnjih in prijateljev … Svoje zasebno in profesionalno življenje analizirate in dosledno merite. Če ugotovite, da niste izpolnili pričakovanj, še dodatno povečate pritisk. Notranji občutek sramu ima veliko vlogo pri vaših odločitvah. 

Pretiran občutek odgovornosti

Zelo se zavedate dolžnosti, obveznosti, lojalnosti, zato drugi vedno lahko računajo na vas. Običajno ste prvi, ki opazite, ko gre kaj narobe, in tudi poiščete rešitve. Ta občutek odgovornosti pa lahko na dolgi rok postane močno utrujajoč, sploh če ste nagnjeni k temu, da krivite sebe, če se stvari ne iztečejo po pričakovanjih. Vse našteto pa je dobra priložnost za manipulativne posameznike, ki se želijo okoristiti z vami.

Nesprejemanje in neizražanje bolečih čustev

Ljudje smo mojstri, ko je čas za ustvarjanje obrambnih mehanizmov, s katerimi se želimo zaščititi pred bolečino, ki jo nosimo v sebi. Eden takšnih mehanizmov, ki je viden na zunaj, je tudi nasmeh, za katerim se skriva žalost. V tem primeru se bolečim čustvom izogibamo in jih zavračamo, morda pa sploh nimamo besed, s katerimi bi čustva izrazili. V tem primeru nikoli ne moremo predelati vsebin, ki so v nas.

Izogibanje okoliščinam, kjer nadzor ni mogoč

Stalen občutek, da moramo imeti vse pod kontrolo, hodi pogosto z roko v roki s perfekcionizmom. Potreba po nadzoru je tako močna, da porabimo ogromno časa za stvari, ki bi se lahko (teoretično) zgodile – in zato ne smemo nič prepuščati naključju. Gre za neke vrste strah pred stvarmi, ki se dogajajo le v naši glavi in jih drugi navadno sploh ne opazijo. 

Dosežki pomenijo samopotrditev

Vaš moto je: "Dober si le toliko kot vaš zadnji uspeh." Intenzivno se osredotočate na naloge in dosežke uporabljate kot sredstvo za samopotrditev ter občutek vrednosti. Vse to pa preusmerja pozornost od negotovosti in strahov, ki se skrivajo v vas. V tem primeru se je koristno osredotočati na manjše uspehe, ki so včasih veliko vrednejši. Zahvala sodelavca, ker ste mu pomagali, nasmeh otroka, ker vas znova vidi. Skrivnost se skriva v hvaležnosti.

Strah vas je ranljivosti

Dovoliti si ranljivost pomeni, da lahko z ljudmi, ki jim zaupamo, odprto govorimo o bolečih temah, preteklosti in občutkih. V tem primeru pa imate okoli sebe obrambni zid, ’poker face’, s katerim si pomagate pri tem, da drugi ne vedo, kaj se v resnici skriva v vas oz. kdo v resnici ste. Ne želite si, da bi vas drugi videli kot osamljene, utrujene, preobremenjene, saj bi to za vas pomenilo poraz.

Izkušnje preteklosti so lahko zelo boleče, včasih tudi travmatične. Če se z njimi nočemo spoprijeti in ji raje potlačimo, jim dajemo samo še večjo moč. Skozi leta se težke vsebine nabirajo, nato pa ob sprožilnem dejavniku (težke življenjske prelomnice) pokažejo vso svojo moč. Poleg tega vse zanikane vsebine vplivajo na nas povsem nezavedno – na podlagi tega pa lahko razvijemo različne fobije, psihosomatske težave, depresijo …

Bežite pred seboj?

Včasih lahko bežimo pred seboj na različne načine – tudi kot prekomerno vdajanje alkoholu in drugim opojnim substancam. Bežimo tudi s pretiranim ponočevanjem, obsesivnim nakupovanjem, kompulzivnim prenajedanjem ... Tovrstna vedenja so le nadomestilo za tisto, kar se skriva globoko v nas, pa se s tem ne upamo spopasti.