Naša sogovornica vsekakor ni edina. Z bipolarno motnjo se spopada približno 6 odstotkov vsake populacije, a le četrtina poišče strokovno pomoč. Tako kot bolnikom je izredno težko tudi njihovim najbližjim, saj se morajo naučiti spopadati z obdobji nihanja v razpoloženju njihove ljubljene osebe.

Zgodba Cecie

Bilo je okrog božiča, ko je Cecie postala pretirano razdražljiva in raztresena, nato nič več ni spala. "Pristala sem v psihiatrični bolnišnici, ker sem bila povsem zmedena, ničesar se nisem več zavedala." Začela je jemati zdravila za uravnavanje razpoloženja, ki jih mora pacient jemati vse življenje. Bipolarna motnja namreč ni ozdravljiva.

Blanka Kores iz Psihiatrične klinike v Ljubljani pravi, da si skupaj s pacienti prizadevajo, da bi bila obdobja brez bolezni, brez nihanja navzgor in navzdol, čim bolj dolga, čim bolj ugodna za paciente. Tako da bi bile te faze remisije dolge 2, 3, 5 let.

Pri Cecie obdobja nihanja trajajo nekaj mesecev letno. Ko se pojavijo, ji družina ves čas stoji ob strani, kljub temu da je pogosto zelo težko."Smo kot lutke. Bolezen upravlja naša življenja. Ko se žena zoperstavi meni, jaz vračam, v resnici pa je vse to bipolarna bolezen, ki deluje znotraj družine in jo uničuje," razlaga mož Cecie Joe Kraynak.

Po enajstih letih njunega spopadanja z bipolarno motnjo je Joe napisal knjigo, s katero želi olajšati življenje vsem tistim, ki se morajo na takšen ali drugačen način s to motnjo soočiti. V Ljubljani sta predstavljala slovensko različico.