Dokazano dejstvo je tudi, da vsi ne moremo biti enako zadovoljni in srečni. A sreča je v zadnjih letih postala prava zapoved, in sicer v smislu, če nisi srečen, si najbrž bolan. A sreča ni zdravilo, lahko pa občutek zadovoljstva prepreči številna obolenja in izboljša razpoloženje. ''Dokazali so, da sreča podaljša življenje. Če si srečen, verjetno pomeni enako, kot če ne kadiš – se pravi, če si srečen, ravno tako odpraviš en dejavnik tveganja,'' razloži endokrinolog dr. Tomaž Kocjan.

Pri občutju sreče se v telesu sprožijo kemične reakcije, ki jih občutimo kot zadovoljstvo. Glavni hormon sreče je seratonin – živčni prenašalec, ki vpliva na razpoloženje. Zdravniki lahko sicer izmerijo nivo teh hormonov v telesu, ne morejo pa vedeti, koliko teh hormonov dejansko pride v možgane. Tisti, ki trpijo za depresijo, imajo nizek nivo hormonov, ki vplivajo na občutek zadovoljstva. ''Večina antidepresivov na različen način nekako zablokira razgradnjo oziroma privzem teh prenašalcev nazaj v celice, tako da so ti prenašalci na mestu delovanja dalj časa,'' še razloži sogovornik.

Telo v stresnih situacijah, na primer pri hudih bolečinah, sprošča endogene morfine, ki delujejo podobno, kot če bi dobili injekcijo morfija. Na izboljšanje razpoloženja pa gotovo dobro vpliva fizična aktivnost.