Oseba, ki se ne more ustaviti in zapravlja prek svojih zmožnosti, lahko zabrede v resne finančne in osebne težave. Ker ne pozna omejitev in si stvari preprosto more kupiti, lahko zabrede v dolgove. Ker čas raje kot z bližnjimi zapravlja med trgovskimi policami, se lahko oddalji od ljudi, ki jih ima rad in ki bi mu lahko kako pomagali pri nenavadni zasvojenosti. Vendar pa je, sploh v našem kulturnem okolju, prava zasvojenost z nakupovanjem redka. Nekoliko pogosteje se pojavlja v Ameriki in Veliki Britaniji, pojasni psiholog in predavatelj trženja na Ekonomski fakulteti v Ljubljani mag. Janez Damjan.

Vendar pa moramo vedeti, da je med pravo, patološko odvisnostjo od nakupovanje in pretiranim zapravljanje, ki sicer spominja na odvisnost, a v resnici ne moremo govoriti o pravi zasvojenosti, velika. ''Če bi nekdo skozi daljše obdobje kupoval stvari, ki jih ne potrebuje, ki si jih tudi ne more privoščiti, in se temu ne bi mogel upreti, potem je to patološka oblika odvisnosti od nakupovanja,'' pojasni mag. Damjan in dodaja: ''Vzroki za nakupovanje so lahko zelo različni. Od čisto psiholoških – lahko je na primer povezano z našimi občutki nemoči ali slabo samopodobo – do konec koncev tudi bioloških. Lahko da imamo pač v družini obliko zasvojenosti oziroma kakšno drugo obliko zasvojenosti, pri nas pa bi se pač pojavila ta.''

Včasih je za težave kriva tudi zgolj trenutna življenjska situacija, na primer nedavna ločitev, izguba službe, selitev v novo okolje, kjer se počutimo osamljene. Z nakupom neke nove stvari potem oseba vedno znova nadomešča tiste pristne občutke, ki mu tako zelo manjkajo – na primer pomanjkanje ljubezni, pozornosti, naklonjenosti. A ker je občutek veselja in zadovoljstva, ki ga prinese nakup nove stvari, zgolj trenuten in kratkotrajen, nakupe vedno znova in znova ponavlja, pa četudi si tega finančno in časovno ne more privoščiti.

Vendar pa ni nič narobe s tem, če gremo večkrat po nakupih in si kdaj privoščimo tudi kaj, česar ne potrebujemo – zgolj zato, ker nas pač to razveseli. Pomembno je le, da se imamo pod nadzorom in da smo zmožni nakupovanje ustaviti, ko se nam zazdi, da smo začeli pretiravati ter da se zavedamo, da materialne dobrine ne morejo kupiti sreče. Vsem tistim, ki vas rado zanese predvsem v veselem decembru, ki je že tik pred vrati, pa mag. Janez Damjan svetuje: ''Če dvomite, da morate kupiti neko stvar oziroma če dvomite, da jo res želite kupiti, ko ste pred blagajno, potem naredite še en krog in premislite.''