Kaj je psihologija barv?

Če ste najprej pomislili na svoja oblačila, garderoba še zdaleč ni edino mesto v našem življenju, kjer pridejo do izraza barve. Barva je ključnega pomena za človekovo izkušnjo, saj barve čutimo, z njimi komuniciramo in se zdravimo. So tudi močno komunikacijsko orodje, ki se lahko uporablja za oglaševanje, saj vpliva na razpoloženje in produktivnost ter celo na fiziološke reakcije. Vede ali nevede lahko barve v nas prebujajo različna čustva, spodbujajo reakcije in spreminjajo način razmišljanja. Lahko celo vznemirjajo ali pomirjajo, zvišajo ali znižajo krvni tlak ali celo vzbudijo apetit. Ljudje dajejo prednost določenim barvam na podlagi številnih dejavnikov, vključno z okoljem, osebnostjo, izkušnjami in vzgojo. 

Barve niso le vizualna izkušnja 

Leta 1666 je angleški znanstvenik Isaac Newton odkril, da se svetloba skozi prizmo razprši v pisano paleto barv in da ima vsaka barva svojo valovno dolžino. Nadaljnji poskusi so pokazali, da različne kombinacije svetlobe tvorijo nove barve. Koncept psihologije barv je skozi čas postal predmet zanimanja na področju trženja, umetnosti, oblikovanja in zdravstva. 

Čeprav je zaznavanje barv nekoliko subjektivno, obstajajo barvni učinki, ki imajo univerzalen pomen. Barve v rdečem spektru so znane kot tople in vključujejo rdečo, oranžno in rumeno. Zanje je značilno, da vzbujajo širok nabor čustev in občutkov, vse od prijetnega udobja in domačnosti do občutkov jeze in sovražnosti. Barve v modrem spektru so znane kot hladne barve in vključujejo modro, vijolično in zeleno. Pogosto jih opisujemo kot umirjene, lahko pa prikličejo v spomin tudi občutke žalosti, melanholije. Če pogledamo še natančneje, ima vsaka barva čisto svoj pomen. 

V psihologiji barv je rdeča najintenzivnejša in zato izzove najmočnejša čustva. Povezuje se z navdušenjem, strastjo, nevarnostjo, energijo, odločnostjo vojno in akcijo. Oranžna barva predstavlja ustvarjalnost, navdušenje, avanturo, uspeh in ravnotežje. Barvni pomen rumene se vrti okoli sonca, vzbuja občutek optimizma, pozitivnosti in poletja, na drugi strani pa je lahko povezana tudi s prevaro in opozorilom. Roza barva služi predvsem ženskam, v psihologiji pa se njen pomen dotika predvsem igrivosti, ženstvenosti, nezrelosti in brezpogojne ljubezni. Zelena barva je v psihologiji zelo povezana z naravo in denarjem. Rast, plodnost, zdravje, svežina, radodarnost in pomirjenost so le nekateri od njenih pozitivnih pomenov, negativen pa je predvsem zavist. 

Modra barva je tesno povezana z morjem in nebom, kar kliče po občutkih stabilnosti, naklonjenosti, harmonije, miru in zaupanja. Nasprotno pa ima lahko modra tudi negativne barvne pomene, kot so denimo žalost, melanholija, depresija in občutek hladnosti. Vijolična velja za kraljevsko barvo, njen pomen pa povezujejo z močjo, plemenitostjo, razkošjem, modrostjo in duhovnostjo. V preveliki meri lahko vzbuja frustracijo in aroganco. Rjava barva nosi simboliko stabilnosti, zanesljivosti, modrosti, varnosti in prizemljenosti. Ljubitelji rjave barve so pogosto zadržani in ne želijo pozornosti okolice. Bela barva je simbol nedolžnosti, čistosti, dobrote, ponižnosti, je pa pri tem treba poudariti, da ima v nekaterih delih sveta povsem drug pomen (npr. žalovanje). Po drugi strani pa lahko simbolizira tudi sterilnost in hlad. Njeno nasprotje je črna barva, ki je simbol skrivnostnosti, moči, elegance in prefinjenosti. S čustvenega vidika jo pogosto povezujemo tudi z žalostjo in jezo. Siva predstavlja nevtralnost in ravnovesje, njen barvni pomen pa izvira iz bele in črne. Ima pa tudi nekaj negativnih konotacij, zlasti v zvezi z izgubo in depresijo. 

Kromoterapija ali terapija s pomočjo barv

Številne starodavne kulture, vključno z Egipčani in Kitajci, so se ukvarjale s kromoterapijo oziroma z uporabo barv za zdravljenje. V današnjem času jo imenujemo tudi svetlobna terapija ali kolorologija in se običajno uporablja kot alternativna metoda. Kromoterapevti verjamejo, da lahko s pomočjo barvne svetlobe uravnotežijo energijo, in sicer na telesni, čustveni, duhovni ali duševni ravni. Kromoterapija se pogosto uporablja z infrardečimi savnami, kar naj bi povečalo učinkovitost, saj infrardeči spekter svetlobe prodre v mehka tkiva in spodbuja absorpcijo barv. Ob pravilni izvedbi naj bi barvna terapija ojačala naravne sposobnosti zdravljenja telesa in pomagala preprečevati bolezni. 

Sodobne raziskave na področju barvne psihologije

Nekateri raziskovalci področja na barvno terapijo sicer gledajo z določeno mero skepse in poudarjajo, da so učinki, ki jih pripisujejo barvam, pogosto pretirani. Pri tem poudarjajo tudi dejstvo, da imajo različne barve v različnih kulturah povsem različen pomen. Raziskave so tako pokazale, da so učinki barve na spreminjanje razpoloženja le začasni. Kljub vsemu pa so z nekaterimi raziskavami prišli do zanimivih odkritij. V eni od študij so poročali, da je placebo v obliki tablet v toplejših barvah učinkovitejši kot takrat, ko so tablete v hladnih barvah. Modro obarvane ulične luči naj bi zmanjšale število kriminalnih dejanj. Rdeča barva pa povzroča večjo odzivnost, hitrost in impulzivnost, kar bi se po mnenju raziskovalcev lahko izkazalo za koristno pri športu. 

Viri: ColorPsychology / VeryWellMind