Ni skrivnost, da tako, kot se razlikujemo ljudje, se lahko razlikujejo tudi naše prehranjevalne navade, ki smo jih običajno pridobili skozi odraščanje. Odnos, ki smo ga vzpostavili do hrane, pa je običajno odvisen od vzgoje, družbenih norm in tudi od našega čustvovanja. 

Kakšna je povezava med čustvi in prehranjevalnimi navadami?

Če samo pomislimo na praznike in bogato obložene mize ali na tablico čokolade oziroma več njih, ko smo tesnobni ali pred večjimi izzivi, lahko rečemo, da hrana ne zadovoljuje samo našega telesa, ampak so v ozadju lahko tudi raznovrstna čustva. 

Kaj je čustveno prehranjevanje?

Če uživamo hrano, da bi lažje obvladovali svoja neprijetna čustva, pa naj si bo to stres, jeza, žalost, osamljenost ali dolgočasje, lahko govorimo že o čustvenem prehranjevanju. Slednje pa lahko vodi do prenajedanja, nezdrave izbire hrane in težav z odvečnimi kilogrami, kar ima lahko neugodne posledice tako na naše fizično kot tudi mentalno zdravje.

Katera neprijetna čustva vplivajo na naše prehranjevalne navade in kako? 

Zaradi vse hitrejšega življenjskega tempa in raznoraznih okoliščin lahko iščemo instant rešitve, zaradi katerih bi nam bilo lažje tukaj in zdaj – takoj – tudi z neprijetnimi čustvi. 

Stres

Stres ima lahko velik vpliv na naš izbor, saj deluje na naše telo tako, da se takrat, ko smo pod stresom, sprošča hormon kortizol. To navadno povečuje tudi naš apetit, sočasno pa se v nas lahko prebudi močna želja po visokokalorični hrani, sladkorju in maščobah. Naše telo namreč začne skladiščiti energijo, če stres zazna kot grožnjo, na katero se je treba pripraviti. 

Žalost

Robčki in banjice sladoleda so tako rekoč že kliše v nekaterih situacijah, ko nam je hudo. Takrat, ko smo žalostni, lahko v hrani vidimo vir tolažbe, nekakšno čustveno podporo. Da bi si olajšali neprijetna čustva, pa zato iščemo hrano, ki bi nam povrnila notranjo moč, kot so ogljikovi hidrati ali nekaj sladkega. 

Dolgčas

Če nam je dolgčas, lahko začnemo posegati po hrani, čeprav nismo lačni. Na tak način lahko dolgčas poskušamo nadomestiti s hrano, ki nam v tem primeru lahko predstavlja razvedrilo in ugodje. In kljub temu, da nas hrana lahko začasno zaposli in razveseli, se kmalu spet vrnemo na začetek, tja, kjer smo bili. Resda se lahko za nekaj trenutkov počutimo malce bolje zaradi nenadnega zvišanja hormonov sreče, a ta občutek še prehitro mine, nakar čutimo še slabo vest, krivdo in obžalovanje.

In kako je s prijetnimi čustvi? 

Niso vselej kriva neprijetna čustva za naše slabe prehranjevalne izpade, saj hrano pogosto povezujemo tudi s praznovanji, prazniki in prijetnimi občutki, po domače povedano, s hrano marsikaj slavimo. In vedeti moramo, da tudi ni nič narobe, če se občasno kdaj pregrešimo, a nam pri tem ni treba pretiravati. 

Naša čustva imajo velik vpliv, zato je pomembno, da se jih naučimo prepoznavati, izražati in jih tudi ustrezno uravnavati. Pri tem pa nam lahko pomaga tudi to, da odkrijemo, zaradi katerih sprožilcev največkrat posegamo po hrani in predvsem zakaj. Česa smo pravzaprav v resnici lačni?