Pod črnino depresije in njenega poimenovanja se skriva veliko odtenkov sive. Depresija je lahko blaga ali huda. Lahko je kratkotrajna ali kronična. Posebne okoliščine, kot je rojstvo otroka ali sprememba letnih časov, lahko sprožijo depresivne simptome, ki pa še niso nujno depresija. 

Razumevanje vrste depresije, ki jo oseba doživlja, pomaga zdravnikom določiti zdravljenje. Za ljudi, ki imajo diagnozo depresije, je lahko koristna informacija o njihovi specifični motnji. ''Zdi se, da se ljudje potolažijo, ko vedo, kaj se dogaja z njimi,'' pravi Sarah Noble, psihiatrinja pri Einstein Healthcare Network v Filadelfiji. ''Tako dobijo vsaj odgovor, zakaj doživljajo to, kar doživljajo, kar je velikokrat osvobajajoče.''

V nadaljevanju predstavljamo 12 vrst depresije in vse, kar morate vedeti o različnih vrstah. Če sumite, da imate vi ali vaša ljubljena oseba depresijo, se obrnite na strokovnjaka za duševno zdravje. Slednji vam lahko pomaga pri postavitvi diagnoze in najboljšem načinu zdravljenja.

Velika depresivna motnja

Znana tudi kot velika depresija ali klinična depresija. V skladu z diagnostičnimi merili, ki jih je objavilo Ameriško psihiatrično združenje, morajo ljudje imeti vsaj pet simptomov, ki trajajo dva tedna ali dlje, da jim postavimo diagnozo velike depresivne motnje. Ti simptomi lahko vključujejo občutke žalosti, praznine, ničvrednosti, brezupnosti in krivde, dodatni znaki pa so izguba energije, apetita ali zanimanja za prijetne dejavnosti, spremembe v navadah spanja ter misli o smrti in samomoru. Večina primerov je ozdravljivih.

Velika depresivna motnja ima dva podtipa: 

- atipična depresija in

- melanholična depresija.

Ljudje, ki spadajo v prvo kategorijo, ponavadi veliko spijo in jedo. So čustveno reaktivni in zelo anksiozni, pojasnjuje dr. Noble. Tisti v zadnji kategoriji imajo težave s spanjem in se nagibajo k razmišljanju o krivdi, pravi. Mlajši odrasli imajo običajno atipično depresijo, melanholični tip pa pogosteje opazimo pri starejših.

Depresija, odporna na zdravljenje

Včasih se ljudje z veliko depresivno motnjo ne odzovejo zlahka na zdravljenje. Tudi po poskusu enega antidepresiva in nato drugega – in morda tretjega ali četrtega – njihova depresija trmasto 'drži okovje'. ''Še vedno ne vemo, ali je razlog genetski ali okoljski,'' pravi dr. Noble. ''Z gotovostjo pa vemo, da je ta vrsta depresije zelo trmasta in trdovratna.'' 

Pomoč ljudem pri premagovanju depresije, ki je odporna na zdravljenje, se začne s temeljitim pregledom, da se zagotovi pravilna diagnoza in ugotovijo drugi psihiatrični in medicinski vzroki njihovih simptomov. Bolnikom svetujejo o pravilnem odmerku in trajanju zdravljenja. Če zdravilo ne deluje, bodo zdravniki poskušali preiti na podobno zdravilo ali zdravilo iz drugega razreda. Bolnikom lahko koristi dodajanje drugega antidepresiva iz drugega razreda in morda druge vrste zdravila, kot je antipsihotik.

Subsindromska depresija

Oseba, ki ima simptome depresije, vendar ne potrdi vseh polj za diagnozo hude depresije, se lahko šteje za 'podsindromsko'. Morda ima tri ali štiri simptome, ne pa pet, ali pa je depresivna 'zgolj' en teden, ne dva, razlaga dr. Noble.

''Namesto da gledam na simptome, običajno gledam na funkcionalnost,'' pravi omenjena psihiatrinja. Ali je pacient sposoben hoditi v službo in opravljati vsakodnevne obveznosti? 

Trajna depresivna motnja

Ljudje s persistentno depresivno motnjo imajo večino dni 'slabih', temno ali žalostno razpoloženje in vsaj dva dodatna simptoma depresije, ki trajata dve leti ali več. Pri otrocih in mladostnikih se lahko diagnosticira ta vrsta depresije, če simptomi razdražljivosti ali depresije vztrajajo eno leto ali več. ''Morda se povečuje in zmanjšuje intenzivnost, a na splošno gre za nizko stopnjo depresije,'' pojasnjuje dr. Noble.

Za diagnozo te vrste depresije morajo ljudje imeti tudi dve izmed naslednjih: težave s spanjem (preveč ali premalo), nizka energija ali utrujenost, nizka samozavest, slab apetit ali prenajedanje, slaba koncentracija ali težave pri odločanju in občutki brezupnosti.

Običajno ta vrsta depresije zahteva zdravljenje s kombinacijo zdravil in psihoterapije.

Predmenstrualna disforična motnja

Do 10 % žensk v rodni dobi ima predmenstrualno disforično motnjo. Ta huda oblika predmestrualnega sidnroma lahko sproži depresijo, žalost, tesnobo ali razdražljivost ter druge skrajne simptome v tednu pred menstruacijo.

''Lahko je res neprijetno, saj onemogoča in moti vsakodnevno življenje ženske,'' pravi Dorothy Sit, izredna profesorica psihiatrije in vedenjskih znanosti na Medicinski fakulteti Feinberg Univerze Northwestern v Chicagu.

Znanstveniki verjamejo, da imajo takšne ženske lahko nenormalno občutljivost na hormonske spremembe med svojim menstrualnim ciklusom. 

Bipolarna depresija

Velika nihanja v razpoloženju in energiji, od navdušenja do brezupnosti, so lahko znak bipolarne depresije, imenovane tudi bipolarna motnja ali manično-depresivna bolezen. Za diagnosticiranje te oblike depresije mora oseba doživeti vsaj en napad manije. Bipolarna motnja se običajno pokaže oz. začne izražati že v mladosti. 

Medtem ko so ženske in moški diagnosticirani v enakem številu, študije kažejo na možne razlike med spoloma: zdi se, da imajo moški bolj manično vedenje, ženske pa so nagnjene k depresivnim simptomom. Bipolarna motnja se brez zdravljenja običajno poslabša, vendar jo je mogoče obvladovati s stabilizatorji razpoloženja, antipsihotiki in pogovorno terapijo.

Motena motnja disregulacije razpoloženja

Zelo visoke in zelo nizke amplitude so tisto, kar je lahko značilno za moteno motnjo disregulacije razpoloženja, vrste depresije, diagnosticirane pri otrocih in mladostnikih, ki se spopadajo z uravnavanjem svojih čustev. Drugi simptomi vključujejo razdražljivo ali jezno razpoloženje skozi večino dneva skoraj vsak dan in težave pri razumevanju v šoli, doma ali z vrstniki.

''To so otroci z močnimi čustvenimi izbruhi,'' pravi dr. Noble. ''Enostavno nikakor ne morejo obvladati svojih čustev, zato preprosto delujejo iz svojih občutkov.''

Trenutno se motena motnja disregulacije razpoloženja zdravi z zdravili, psihoterapijo in usposabljanjem staršev o tem, kako se učinkovito spopasti z otrokovim razdražljivim vedenjem.

Poporodna (ali perinatalna) depresija

Rojstvo otroka prinese ogromno veselja, vendar lahko včasih povzroči tudi poporodno depresijo, ki lahko prizadene vsako četrto žensko in, kar je mnogim neznano, tudi enega od osmih moških. Pri ženskah je poporodna depresija verjetno posledica hormonskih sprememb, utrujenosti in drugih dejavnikov. Pri moških je to okolje, ki ga povzročajo menjave vlog, in spremembe življenjskega sloga, ki jih prinaša starševstvo.

Poporodna depresija se lahko začne kadar koli v prvem letu po rojstvu otroka, čeprav se običajno pojavi že zelo kmalu po prihodu otroka. Intenzivni občutki žalosti, tesnobe in izčrpanosti postanejo prevladujoči in lahko motijo vsakdanje življenje. Lahko izzove vsiljive (za)misli o samopoškodovalnem vedenju ali škodovanju svojemu otroku.

Sezonska afektivna motnja

Sezonska afektivna motnja je ponavljajoča se vrsta depresije (znana tudi kot sezonska depresija), ki se običajno pojavi jeseni ali pozimi. Skupaj s spremembo razpoloženja imajo bolniki s to obliko depresije običajno nizko raven energije. Lahko se prenajedajo, prespijo dneve, hrepenijo po ogljikovih hidratih, pridobivajo na teži ali se umaknejo iz družbene interakcije.

Ženske in mlajši odrasli imajo večje tveganje za razvoj te oblike depresije. Lahko je prisotna tudi v družinah. Diagnosticira se po vsaj dveh letih ponavljajočih se sezonskih simptomov. Čeprav natančen vzrok ni jasen, raziskave kažejo, da je lahko povezan z neravnovesjem kemičnega serotonina v možganih. Prav tako lahko igrata vlogo presežek hormona spanja melatonina in nezadostne ravni vitamina D.

S substancami povzročena motnja razpoloženja

Uporaba ali zloraba pomirjeval lahko spremeni vaše razpoloženje. Simptomi, kot so težki občutki, tesnoba in izguba zanimanja za prijetne dejavnosti, se običajno pojavijo kmalu po zaužitju ali zlorabi snovi ali med odtegnitvijo.

Snovi, ki lahko povzročijo to vrsto depresije, vključujejo alkohol (če pijete preveč), opioidna zdravila proti bolečinam in benzodiazepini (ki delujejo na centralni živčni sistem).

Da bi nekomu diagnosticirali motnjo razpoloženja, ki jo povzročajo snovi, morajo zdravniki izključiti druge možne vzroke depresije, depresija pa mora biti dovolj huda, da moti vsakodnevne dejavnosti.

Psihotična depresija

Ljudje s psihotično depresijo imajo hudo depresijo, ki jo spremlja psihoza, ki je opredeljena kot izguba stika z realnostjo. Simptomi psihoze običajno vključujejo halucinacije (videti ali slišati stvari, ki jih v resnici ni) in blodnje (napačna prepričanja o tem, kaj se dogaja).

Depresija zaradi bolezni

Soočanje z resno kronično boleznijo, kot so bolezni srca, rak, multipla skleroza in HIV/AIDS, je lahko in navadno tudi je zelo težavno, privede pa lahko do težkega soočanja s svojimi čustvi in občutji, kar lahko na dolgi rok vodi v depresijo. 

Če pri sebi ali bljižnjemu opazite katerega od simptomov, je pomembno, da pravočasno poiščete pomoč. Že zdavnaj so minili časi, ko smo svoje psihično zdravje odrivali na stranski tir. Zavedati se moramo, kot posamezniki in kot družba, da je psihično zdravje enako pomembno, če ne še bolj kot fizično. In če ne bi hodili naokoli z zlomljeno roko brez gipsa in brez obiska zdravnika, ne hodite okoli brez strokovne pomoči glede psihičnega zdravja, ko to potrebujete!

Povzeto po Health