Vizita.si
PMS ni disforična motnja razpoloženja.

Duševno zdravje

Kaj storiti, ko je PMS preveč intenziven?

A.K
15. 01. 2019 15.46
0

Vsi poznamo zloglasni PMS - predmenstrualni sindrom, ki muči marsikatero žensko. Kaj pa predmenstrualno disforično motnjo? Gre za bolj intenzivno obliko predmenstrualnega sindroma, pri katerI so simptomi tako moteči, da ovirajo funkcioniranje v vsakdanjem življenju in so med drugim povezani z močnimi čustvenimi nihanji, tesnobo, depresijo in razdražljivostjo.

PMS ni disforična motnja razpoloženja.
PMS ni disforična motnja razpoloženja.FOTO: iStock

Raziskave kažejo, da zaradi predmenstrualnega sindroma približno 75 odstotkov žensk vsaj enkrat v življenju izkusi razdražljivost, občutja nemoči, žalost, tesnobno razpoloženje in depresijo. Pri nekaterih ženskah so ta občutja kratkotrajna in povsem obvladljiva, so pa tudi posameznice, ki jih takšna občutja povsem ohromijo. V tem primeru ne moremo več govoriti o vsem znanem predmenstrualnem sindromu (PMS), pač pa gre že za močnejšo obliko - disforično motnjo (PDMD), ki pa je lahko izjemno izčrpavajoča. Pri tej motnji so namreč čustveni simptomi veliko bolj intenzivni kot fizični, najbolj izraziti pa so sledeči znaki: brezup, izrazita tesnoba, napetost, samozaničevanje, pretirana čustvenost, izguba zanimanja za različne aktivnosti, utrujenost, žalost, nihanja razpoloženja, neobvladljiva razdražljivost, panični napadi ... Običajno nastopijo teden dni pred predvideno menstruacijo in izginejo, ko se ta pojavi.

- Kako jo prepoznati? Specifičnih laboratorijskih testiranj za diagnosticiranje predmsentrualne disforične motnje (PMDD) ni. Diagnozo običajno postavi ginekolog, potrebna pa je tudi psihiatrična ocena.

- Zdravljenje: O načinu zdravljenja presodi strokovno osebje, in sicer na podlagi intenzivnosti simptomov. Velikokrat so v pomoč antidepresivi v kombinaciji s psihoterapijo.

Preberite še: Preprosti triki za premagovanje PMS-ja

Imate tudi vi obdobja, ko se sploh ne prepoznate?
Imate tudi vi obdobja, ko se sploh ne prepoznate? FOTO: iStock
Zanimivosti o disforični motnji razpoloženja:

- Pojavlja se pri ženskah iz vsega sveta, ne glede na raso, stopnjo izobrazbe, prehrambene navade, socialni status, fizično aktivnost in osebnostne lastnosti. Američanke in Evropejke pogosteje izražajo negativno razpoloženje zaradi psihičnih simptom, Kitajke in Nigerijke pa pogosteje izpostavljajo telesne simptome.

- Pojavi se lahko v kateremkoli obdobju ženske, opažajo jo tudi pri najstnicah, a je najpogostejša starost, pri kateri ženske poiščejo pomoč 30 let.

- Simptomi disforične motnje se še dodatno poslabšajo pri stresnih življenjskih situacijah (naporna služba, selitve, smrti, pomembnejši življenjski prehodi) in pa konfliktnih odnosih (s parterjem, v službi). Prav tako opažajo bolj intenzivne simptome v času, ko imamo manjšo koncentracijo melatonina, torej pozimi.

- Pojavlja se pri 3 odstotkih žensk v rodni dobi, pogosteje pa pri tistih, ki so prebolele poporodno depresijo.

Zaradi predmenstrualnega sindroma približno 75 odstotkov žensk.
Zaradi predmenstrualnega sindroma približno 75 odstotkov žensk.FOTO: iStock

Preberite še: Lahko vitamin E ublaži nadležni PMS?

Če se vam zdi, da je tudi vaše psihično počutje pred menstruacijo izjemno slabo, vam priporočamo uporabo menstrualnega koledarčka, s pomočjo katerega lahko natančno spremljate in beležite odklone v vašem počutju. Veliko lahko naredite tudi s primerno prehrano: zmanjšajte ali prenehajte s pitjem kave in alkohola, poskrbite za zdrave, redne in uravnotežene obroke, ter začnite z aktivnim življenjskim slogom. Družite se z spozitivnimi in vzpodbudnimi ljudmi in se ukvarjajte vsaj s kakšno sprostitveno aktivnostjo (joga, čuječnost, meditacija in podobno).

Svojo izkušnjo z disforično motnjo razpoloženja nam je podrobno zaupala tudi 34-letna Živa. »Pri meni je bilo grozno, sploh, ko se je začel bližati ’teden more’, kot sva mu pravila z možem. Bila sem tako podivjana, da sva mislila, da ne bova zmogla preseči tega, mož je parkrat omenil celo ločitev ... potem veste, da je bilo zares hudo. Ne znam vam povedati, kako neobvladljivo je bilo vse skupaj - žalost, jok brez vsakega smisla in razloga, potem nenaden bes, ker mi recimo mož recimo ni dvignil telefona v sekundi … bila sem prava razvalina. Ko nisem oziroma nisva več zmogla, sem povedala svoji ginekologinji, misleč, da je morda hormonsko. No, zgodba se je nadaljevala tudi pri specialistu klinične psihologije, nato pri psihiatru - zdi se mi, da sem obiskala vse možno. Na koncu sem seveda začela z jemanjem antidepresivov, kar je trajalo približno pol leta. Potem smo poskusili s testnim obdobjem prenehanja in sledili mojemu počutju. Na srečo se je začelo izboljševati, tako da sem danes precej v redu, v primerjavi s preteklimi simptomi. Seveda imam še vedno kakšna nihanja razpoloženja, a je veliko bolj obvladljivo.«

Preberite še: Prekletstvo žensk je zdaj preteklost

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
ISSN 2630-1679 © 2021, Vizita.si, Vse pravice pridržane Verzija: 650