Zavist ni enaka ljubosumju in se lahko nanaša na poljubno število stvari, materialnih ali nematerialnih. Opišemo jo lahko kot mešanico občudovanja in hkrati nezadovoljstva, vendar ni nujno zlonamerna. Včasih jo uporabimo celo kot del komplimenta: Tako trdo si delal, da si končno dosegel uspeh – res ti zavidam. Zavist je znana tudi po statusu enega od sedmih smrtnih grehov.

Vsi poznamo zavist, ki ji pravimo tudi socialno čustvo, saj se pojavlja v medosebnih odnosih. Čeprav ima v večini primerov negativno konotacijo, ima tudi pomembne funkcije. Zavist si lahko predstavljamo v neenakem tristranskem razmerju (trikotniku), kar pomeni, da sestoji iz dveh oseb in enega objekta. Ko ima ena od teh dveh oseb ta objekt, druga pa si ga želi, pride do neenakosti – zavisti. Lahko bi rekli, da gre za čustvo, ki vključuje socialno primerjanje. Ljudje živimo v kompleksni družbi, kjer socialni status vpliva na naša življenja, z vidika prilagajanja je zato razumljivo, da nas skrbi zase.

Socialno primerjanje se pojavlja na dva načina: 

naraščajoče – primerjanje sebe z ljudmi, ki so ali za katere menimo, da so boljši od nas,

padajoče – primerjanje sebe s tistimi, ki so ali se nam zdijo slabši od nas.

Za preučevanje zavisti je predvsem pomembna naraščajoča primerjava, ki je namenjena ugotavljanju, kaj nas razlikuje od oseb z višjim statusom, da bi ji bili enaki ali boljši. Želja večinoma izhaja iz poskusa, da bi premagali podrejeni ali prikrajšani položaj.

Vrste zavisti

Obstajata dve glavni vrsti zavisti: neškodljiva in zlonamerna. Neškodljiva se pojavlja, ko ima zavistna oseba sicer neprijetne občutke, ko vidi uspeh drugega, vendar mu pri tem ne želi slabega. Ta vrsta zavisti vodi do vedenja, ki vključuje trud in napor, da bi dosegli to, kar ima druga oseba. Pri zlonamerni zavisti pa si oseba želi nekaj, kar ima drugi, a mu pri tem želi slabo. Ni vedenja, usmerjenega v izboljšanje, kvečjemu poskušanje razvrednotiti in škodovati tej osebi. Če se večkrat zalotimo s čustvom zavisti, se velja vprašati – kaj bolj občutimo, zlonamerno zavist ali neškodljivo?

Kakšna je funkcija zavisti?

Po Linehanovem mnenju morajo imeti vsa čustva funkcijo, saj bi bila sicer nerazložljiv evolucijski presežek. Štirje od koristnih vidikov zavisti so: 

Zagotavljanje energije za organizacijo delovanja proti nekemu cilju. 

Motivacija za borbo proti nepravičnosti in neenakosti. 

Volja do borbe za vire ob pomanjkanju. 

Signal za zahtevo po spremembah ali za uveljavljanje svojih potreb v intimnih odnosih. 

Kaj je protistrup zavisti? 

Protistrup zavisti je preprosto hvaležnost, tako kot je protistrup za lakoto občutek sitosti. Vendar pa trajna hvaležnost kot osebnostna drža izvira iz čustvene zrelosti. Če se pogosto soočamo z zavistjo, velja razmislek o stvareh, za katere smo v življenju hvaležni. Razmislimo lahko tudi, ali bi si zares želeli zamenjati svoj položaj z drugo osebo?

Kakšna je razlika med zavistjo in ljubosumjem? 

Zavisti ni vedno lahko ločiti od ljubosumja, saj se čustvi lahko pojavljata izmenično ali celo sočasno, se pa pogosto razlikujeta po količini negativnosti. Obe vključujeta željo po tem, kar ima druga oseba, vendar za ljubosumje velja, da je bolj negativno, saj pogosto vključuje tudi zamero do te osebe. Tudi zavist je neprijetno čustvo, kot neke vrste mešanica občudovanja in nezadovoljstva, vendar v večini primerov ne vključuje sovražnosti. 

Obe čustvi lahko vključujeta oprijemljive stvari (kot so denimo avtomobil, stanovanje, oblačila ...) kot nematerialne (kot so status, položaj, lastnost, odnos, spretnost ...). Preprost občutek vznemirjenosti, ker nimamo nečesa, kar ima nekdo drug in želja po tem, da bi bili na njegovem mestu, običajno velja za zavist. Nasprotno pa naj bi občutki notranje zamere in sovražnosti, ki je včasih posledica teh občutkov, izvirali iz ljubosumja. 

Nemalokrat se zgodi, da se ti dve čustvi med seboj prepletata, točka med njima pa ni tako zelo očitna. Ljubosumje se pogosteje pojavlja v kontekstu romantičnih odnosov, ko se posameznik boji izgube pomembnega odnosa z nekom drugim. To je strah pred izgubo tistega, kar že ima in želi obdržati. 

Viri: ExploringYourMind / PsychologyToday