Prehodi v novo koledarsko leto so vedno povezani z zaključki in rezimeji, ki nas vzpodbudijo k razmišljanju. Gledamo skozi kalejdoskop lastnih izkušenj in v mislih prepletamo lepe in manj lepe izkušnje, s katerimi nam je postreglo leto. Pretekla doživetja nas velikokrat pripeljejo do spoznanj, česa si še želimo, po čem še hrepenimo … Zato so bili prav ti prehodi že od nekdaj povezani z novimi neizpolnjenimi željami ali cilji, ki nas vedno znova navdajo z upanjem, da bomo sledili nečemu boljšemu, še ne izpolnjenemu. Odločeni smo, da se bomo ozirali za novimi priložnostmi in rasli – predvsem v globinah samih sebe. Tam, kjer se vse začne.

A velikokrat se zgodi, da vsi sklepi in trdne zaobljube zvodenijo, še preden se leto sploh dobro začne. Nehote se ponovno ujamemo v neusmiljenem mehanizmu rutine in ujeti v primežu lastnih prepričanj nadaljujemo tam, kjer smo v preteklem letu končali. Pozabljamo namreč na tisto pomembno nianso – hvaležnost, ki nam, če jo pri sebi znamo prebuditi, odstrne novo dojemanje in razgled na življenje. Z njeno pomočjo ugotovimo, da so nam vse izkušnje podarile pomembna spoznanja in nas uči, da je življenje lepo. Ko sprejmemo hvaležnost, se vsakršno obžalovanje umakne in tako nastane prostor brezmejnega zavedanja priložnosti, ki so pred nami. V družbi hvaležnosti ni nič samoumevno, zato znamo še s toliko večjim veseljem ceniti vsak nov korak, izkušnjo in odnos.

Za začetek lahko začnete s preprosto besedo ’hvala’. Za vse to, kar vas je oblikovalo v osebo, kakršna ste danes. Ena znanih maorskih misli pravi: »Obrni se proti soncu in sence bodo za teboj,« kar lepo zaobjame pomen hvaležnosti. Ko se ji postavimo nasproti, si ustvarimo najlepši razgled na življenje, ki postane veliko bolj navdihujoče. In ko ga znamo živeti tako, nam postreže z mnogimi trenutki, v katerih znamo prepoznati čarobnost.

Preberite še: Pozabite na novoletne zaobljube