Najprej razčlenimo 'zdravo' samopodobo in 'lažno' samopodobo. Nekateri ljudje posameznike, ki verjamejo vase, se cenijo in so uspešni, označujejo kot samovšečne, na trenutke celo arogantne. A to niso. Resnica je, da je lahko samo človek, ki verjame vase, v svoje sanje in v svoje cilje, v življenju dejansko uspešen. Na drugi strani pa imamo seveda ljudi z lažno pozitivno samozavestjo, pri kateri pa se v ozadju skriva marsikaj - od občutka nevrednosti in manjvrednosti, do blažjih in hujših nepredelanih travm. Kaj torej sploh je samospoštovanje in kako razmejiti ene in druge?

Samospoštovanje pomeni spoštovanje in občudovanje samega sebe. Ameriško psihološko združenje opredeljuje samospoštovanje kot 'stopnjo, v kateri so lastnosti in značilnosti, ki jih vsebuje samopodoba, pozitivne.' To ne pomeni, da se hvalisamo, hvalimo in na glas vpijemo svoje dosežke, temveč, da se znamo pohvaliti, da se znamo ceniti, tudi in predvsem takrat, ko nam ne gre vse po planu. 

Samospoštovanje in visoka samozavest ne pomenita zgolj 'biti všečen' sam sebi, temveč vsebuje veliko komponent. Človek, ki sam sebe spoštuje ne zapravlja časa in energije za negativne samogovore, prav tako pa le teh ne sprejema od drugih. Samozavesten človek ni nekdo, ki nikoli nima 'slabih' dni, temveč je nekdo, ki lahko le te, z njimi pa 'manj prijetne misli', obrne sebi v prid. Z drugimi besedami, samopodoba pomeni, kako občutiš in čutiš samega sebe, kako doživljaš samega sebe (znotraj in od zunaj), zajema tisto, kar si misliš in ceniš v in na sebi ter kako se povezuješ z drugimi. Zato tisti, ki trpijo nasilje ali so utrpeli travme (zlasti kot otroci), pogosteje trpijo zaradi nizke samozavesti.

Samospoštovanje ni povsem odvisno od ene stvari ali misli

Namesto tega samopodobo osebe sestavlja pogled na vse stvari, ki jo opredeljujejo kot osebo, vključno z osebnostjo, dosežki, talenti, sposobnostmi, ozadjem, izkušnjami, odnosi in fizičnim telesom. Vsaka oseba lahko pri oblikovanju svoje samopodobe in tem, kako se počuti, posebej poudari nekatera področja, ki vplivajo na samopodobo, na primer dajanje dodatnega pomena vašemu videzu, statusu razmerja, talentom ali poklicnim dosežkom (ali pomanjkanju le-teh). Z drugimi besedami - človek se lahko osredotoči na svoje 'negativne' vidike ali na 'pozitivne' vidike. Resnica je, da imamo ene in druge vsi. 

Kaj je samospoštovanje?

Visoka samozavest pomeni, da se na splošno držite pozitivno. To ne pomeni, da imate radi vse na sebi ali da mislite, da ste popolni. Nasprotno, tudi za tiste, ki so samozavestni, je značilno in običajno, da so 'samokritični' in imajo denimo nekatere dele ali vidike sebe, na katere so manj ponosni ali dele s katerimi so manj zadovoljni. Razlika med samozavestnim in ne samozavestnim človekom je v tem, kaj poudarja. 

V bistvu je visoka samopodoba miselnost, ki vam omogoča, da proslavite svoje prednosti, izzivate svoje slabosti in se počutite dobro v sebi in svojem življenju. Omogoča vam, da v perspektivo postavite vsakodnevne vzpone in padce, ker se v svojem bistvu cenite, si zaupate in se spoštujete. Visoka samozavest vam tudi pomaga razumeti, da ni vse odvisno od vas oz., da ne morete vplivati na druge, zato večino stvari nehate jemati osebno, hkrati pa niste več tako reaktivni. Zanimivo je, da visoka samopodoba ni vedno v skladu z okoliščinami ali lastnostmi, za katere bi objektivno domnevali, da bi morale biti povezane z dobrim počutjem do sebe.

Nekatere raziskave denimo kažejo, da fizična privlačnost ne napoveduje visoke samozavesti. Dejansko je ena študija pokazala, da so najstniki z 'obrazno privlačnostjo' dosegli nižje ocene samozavesti kot njihovi vrstniki. Z drugimi besedami, oseba, za katero se zdi, da ima vse - odlično službo, romantičnega partnerja, lepoto, fit telo - morda sama sebe ne bo videla v vsej svoji 'veličini'. 

Zakaj je pomembno samospoštovanje?

Po mnenju Ameriškega psihološkega združenja je visoka samozavest ključnega pomena za pozitivno duševno zdravje in dobro počutje. Visoka samopodoba je pomembna, ker vam pomaga razviti veščine spoprijemanja, obvladovanja stiske in 'negativnosti' postaviti v perspektivo oz. jih obrniti sebi v prid. Če cenite samega sebe, se prav tako ne nagibate k neupravičeni osredotočenosti, krivdi, dvomu vase, brezizhodnosti ali obremenjenosti delov, s katerimi niste zadovoljni. Prav tako se lažje spopadate s stresom, tesnobo in pritiski, bodisi v šoli, službi, doma ali z vrstniki.

Samospoštovanje in prosocialno vedenje

Visoka samozavest je povezana tudi s prosocialnim vedenjem (dejanja z namenom, da bi koristila drugim, na primer velikodušnost in lastnosti, kot je empatija), fleksibilnostjo in pozitivnimi družinskimi odnosi. Študija iz leta 2014 je pokazala, da so bili študentje z višjo samopodobo in ljubečimi ter podpornimi odnosi povezanih s primarno družino, v šoli uspešnejši in so se bolje prilagajali socialni prilagoditvi življenja v novem okolju.

Tako kot za mnoge elemente duševnega zdravja raziskovalci pogosto opisujejo samozavest, kot nekaj, kar obstaja v spektru celote. Kot vse drugo v življenju se tudi vaša samopodoba spreminja in raste, ko dozorevate in živite svoje življenje ter je kot nekakšen odgovor na ključne življenjske dogodke. Res pa je tudi, da ljudje težijo k določeni točki samozavesti, ki je lahko vztrajna, naj bo visoka, nizka ali nekje vmes. 

Nižja samopodoba vpliva na socialne interakcije, pozornost, čustveno regulacijo, odločanje in zadovoljstvo z življenjem. V bistvu nizka samozavest ni le slaba volje ali slab dan. Vsakdo se počuti slabo, ko se mu zgodijo negativne stvari, vendar ti občutki običajno minejo in še posebej na tiste s pozitivno samopodobo nimajo drastičnega vpliva na lastno vrednost. Vaša stopnja samospoštovanja je lahko deloma odvisna od naravnih sprememb osebnostnih tipov, vpliva, genetike in / ali kot odziv na vzgojo, vrstnike in življenjske dogodke.

Ali lahko imate lahko ''preveč samospoštovanja''?

Nerealni ali preveč povišan koncept samega sebe je lahko enako nezdrav kot negativni. A kot smo že omenili, lažna samopodoba ni enaka dejanskemu občutku samospoštovanja in samozavedanja. Vendar je pomembno razlikovati med zdravo visoko samopodobo in aroganco. Visoka samozavest ni egoistična in ne pomeni, da človek denimo misli, da je boljši od drugih.

Aroganca je, ko se človekova samopodoba odmika od resničnosti in postane prevladujoča sila v njenem življenju, in lahko bi domnevali, da je preveč samopodobe enako napihnjenemu egu. Vendar je v tovrstnem primeru velikokrat govora o različnih motnjah - denimo narcisoidni, pri kateri pa se v ozadju skriva manjvrednostni kompleks. Narcisoidna osebnost se denimo opisuje kot oseba, ki se osredotoča predvsem nase, se ima za pomembnejšo ali vrednejšo od drugih in pogosto niti ne pomisli, kako njihova dejanja vplivajo na tiste okoli njih. Resnično dejstvo je, da tisto, kar izgleda kot 'preveč samozavesti' pravzaprav nasprotno. Čeprav se zdi, da imajo narcisi visoko samopodobo, študije kažejo, da grandiozna prepričanja o sebi pogosto dejansko prikrivajo slabo samopodobo, občutek sramu in samosvojo jezo, ki se skriva v ozadju. Zato ne - samospoštovanja ne more biti nikoli preveč, lažna samozavest pa lahko vsekakor škodi - posamezniku in ljudem okoli njega. 

Za krepitev samozavesti so potrebni delo, odločnost in pripravljenost, da preučite negativne misli o sebi in se jim zoperstavite - in svojo samopodobo aktivno okrepite s pozitivnimi. Bistvenega pomena je, da si namenite 'milost', da opustite nekatere stvari, ki vas motijo, in da delate na tistih področjih, ki jih lahko (in želite) spremeniti. Če se cenite in imate dovolj visoko lastno vrednost, tudi veste, da si zaslužite skrbeti zase, kar lahko prispeva k temu, da poskušate narediti nekaj za izboljšanje svoje samozavesti. Težko je poskrbeti zase, če o sebi misliš slabo.

Če imate nizko samopodobo, je lahko koristno, če v sodelovanju s svetovalcem ali drugim strokovnjakom za duševno zdravje začnete spreminjati svoj negativni samogovor in izboljšate, kako se vidite in cenite. Kot smo že omenili, je za izboljšanje vaše samopodobe potrebna praksa in cilj, vendar se vam splača potruditi, saj obstaja jasna povezava med visoko samopodobo in kakovostjo življenja. 

Nekatere strategije, ki vam lahko pomagajo do boljšega razmišljanja o sebi, vključujejo naslednje: sprejmite pohvale, vzemite si čas zase, naučite se ljubiti (samega sebe), začnite vsak dan poudarjati vsaj 3 stvari, ki jih imate pri sebi radi, začnite ceniti vse svoje, tudi in predvsem negativne, izkušnje, ki so vas izoblikovale, obkrožite se s pozitivnimi ljudmi, odmaknite se od ljudi, ki vas žalijo in navsezadnje, kot že omenjeno, če potrebujete, poiščite ustrezno pomoč! Še en nasvet za konec - ko boste pričeli delati na sebi, predvsem na svoji samozavesti, bodite sami s seboj prizanesljivi. Nobena sprememba se ne zgodi iz danes na jutri in kot pri vsaki drugi stvari sta tudi pri delu na sebi pomembna čas in vaja. 

Viri: thoughtcatalog / verywellmind / lonerwolf