Prepoznajte čustveno lakoto: nasveti za obvladovanje stresa

Večina nas je že doživela trenutek, ko smo se po napornem dnevu nezavedno znašli pred odprtim hladilnikom. Stres drastično spreminja naš apetit; medtem ko nekateri ob napetosti izgubijo željo po hrani, se večina obrne k t. i. tolažilni hrani.

Razlogi za to niso le v naši glavi, ampak so močno povezani s hormonom stresa, kortizolom. Kot pojasnjuje dr. David Clarke, specializiran za bolezni, povezane s stresom, ljudje takrat običajno iščemo sladko in mastno hrano, kot so čokolada, pica ali sladoled, saj so ti izdelki zasnovani tako, da nam nudijo takojšen občutek zadovoljstva.

Hrana za nas ni le gorivo, temveč tudi čustvena prtljaga. Shielsova poudarja, da nas tradicije in družinske navade vodijo k iskanju določenih okusov, ko se počutimo ranljive. Spomin na materino juho ali babico, ki nas je nagradila s piškoti, postane v odraslosti podzavestna pot do miru. Na žalost se ta povezava hitro spremeni v navado. Ko smo pod stresom, preprosto želimo zamenjati občutek tesnobe z ugodjem, ki ga ponuja hrana, s čimer si v bistvu kupimo nekaj trenutkov tišine pred lastnimi skrbmi.

Kratkoročno nam določena živila res lahko pomagajo, da se počutimo bolje. Ogljikovi hidrati denimo spodbudijo sproščanje hormona sreče, ritual pripravljanja hrane pa nas lahko pomiri s svojimi vonji in teksturami. Tudi druženje ob obroku s prijatelji pomaga zmanjšati občutek izolacije. Vendar strokovnjaki opozarjajo, da je to nevarna pot. "Čeprav se v tistem trenutku počutite dobro, hranjenje ob stresu na dolgi rok ne pomaga," trdi Levova. To postane slaba navada, ki ne odpravi vzroka stresa, ampak ga le prikrije, medtem ko vi počasi izgubljate nadzor nad svojo prehrano.

Ko se naslednjič odpravite proti kuhinji, se najprej vprašajte: "Kdaj sem nazadnje jedel zdrav obrok?" Če je od takrat minilo že precej časa, ste morda zares lačni. Če pa kljub nedavnemu kosilu sanjate o čokoladi, verjetno iščete le čustveni izhod. Bodite pozorni tudi na to, kaj jete. Dr. Clarke svetuje, da preverite, ali so vaše trenutne porcije in izbira živil skladni z vašimi običajnimi navadami. Če so neobičajno velike ali nezdrave, ste žrtev emocionalnega hranjenja, ki ga spodbuja vaš trenutni stresni status.

Namesto da čakate, da stres premaga vašo voljo, poskusite biti pripravljeni. Shielsova svetuje tehniko "vnaprejšnjega načrtovanja" – pripravite si zdrave alternative ali načrtujte dejavnosti, ki vas bodo zaposlile, še preden kriza nastopi. Lahka telovadba ali sprehod bosta sprostila endorfine, ki delujejo podobno kot tisti hormon sreče iz čokolade, le da so koristni. Skrb zase, kot je topla kopel, branje nove knjige ali kratek pogovor s prijateljem, so preizkušeni načini, da se pomirite, ne da bi ob tem posegli po nezdravih prigrizkih.

Vir: miss7zdrava