Depresija in pozitivno razmišljanje 

Včasih neuki ljudje predpostavljajo, da je depresija nekaj izmišljenega in da se ljudje preprosto odločijo, da se bodo počutili slabo. To običajno pospremijo z besedami: "V naših časih ni bilo depresije in podobnih motenj, to je danes, ko imate vsega dovolj." A takšno razmišljanje ne bi moglo biti dlje do resnice. Včasih preprosto ni svetle strani, naj se oseba še tako trudi najti moč in pogum. V tem primeru pozitivno razmišljanje ne pomaga, saj so vzroki veliko globlji in bolj kompleksni. Po drugi strani pa lahko prav toksična pozitivnost, ki zajema zanikanje težav in težjih občutkov, sčasoma pripelje do tesnobe in depresije.

Psihološke, biološke in družbene značilnosti depresije

Vsi smo kdaj pa kdaj žalostni, brezvoljni in nerazpoloženi, kar pa še ne pomeni, da smo depresivni. Razlikovati med običajnimi težavami odraščanja in čustvenimi motnjami ni vedno enostavno, zato si je koristno značilnosti depresije pogledati pobližje. Depresija je duševna motnja, pri kateri širok spekter simptomov in znakov (ki so opisani v nadaljevanju) vztraja tedne, mesece ali v težjih primerih celo leta. Depresijo si najlažje predstavljamo, če njene značilnosti razvrstimo v tri skupine, in sicer psihološke, biološke in družbene.

→ Psihološke: Opažamo potrtost in tesnobo ter občutek notranje praznine, nevrednosti in obupa. Morda se hitreje razjezimo, smo bolj razdražljivi in manj tolerantni za ljudi ter dogodke okoli nas. Pojavljajo se tudi motnje osredotočenosti in spomina.

→ Biološki: Pojavlja se nihanje razpoloženja, ki je običajno slabše v jutranjem času, izguba volje in motivacije za stvari, ki so nas prej veselile, prisotna sta tudi utrujenost in pomanjkanje energije. V mnogih primerih so pridružene tudi motnje spanja, ki se kažejo v nespečnosti ali pretiranem spanju, pa tudi spremembe v apetitu. Opažamo lahko občutke manjvrednosti, krivde in obupa. 

→ Družbene: Tu lahko izpostavimo izgubo zanimanja za družino in prijatelje, pa tudi upad interesa za šolske in zunajšolske obveznosti. 

Pri pojavu depresije v obdobju odraščanja imajo pomembno vlogo številni dejavniki, vključno z genetiko (če imate depresijo že v družini), hormoni (hormonske spremembe), biokemijo (neravnovesje serotonina, dopamina in norepinefrina), stresnimi dogodki iz otroštva (travma, smrt bližnje osebe, ki ti je bila zelo blizu, zlorabe in ustrahovanja). 

Kdo je izpostavljen večjemu tveganju za depresijo?

Kot že omenjeno, so nekateri najstniki bolj izpostavljeni tveganju za pojav depresije, pri čemer velja izpostaviti: 

- nezdravo družinsko okolje, v katerem so prisotni dolgotrajni konflikti, zlorabe in nerazumevanje med člani;

- težave s prijatelji ali sošolci, izključevanje iz družbe, poniževanje in različne oblike nasilja;

- težave z učenjem, slab šolski uspeh in motnja pomanjkanja pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD);

- depresija v družini – če jo imajo starši ali stari starši;

- prisotnost drugih duševnih bolezni, kot je denimo tesnoba, motnje hranjenja ali uživanje drog;

- slaba samopodoba, pesimizem in negativna naravnanost.

"Depresija se lahko pojavi v kateri koli starosti, pogosto pa se začne prav v najstniških letih ali v zgodnji odraslosti."

Kako ukrepati? Čim prej po pomoč!

Če pri sebi opažaš dalj časa trajajoče spremembe v čustvovanju in vedenju, ki so jim morda pridružene tudi ostale težave, ne čakaj in se po pomoč obrni k osebi, ki ji zaupaš. Neprepoznana in nezdravljena depresija lahko močno poseže v življenje in v najtežjih primerih lahko vodi do tudi samomorilnega vedenja. Depresija se zdravi s pomočjo ustreznih zdravil in psihoterapije.

Pomembno! Ne pozabi, da pri skrbi za svoje duševno zdravje veliko narediš prav sam z zdravim in uravnoteženim življenjskim slogom. Poišči načine za obvladovanje stresa in delaj na svoji osebni rasti. Ukvarjaj se s stvarmi, ki te veselijo in polnijo z energijo ter se obkroži s podpirajočimi ljudmi, ob katerih se počutiš sprejet in razumljen. Težave in izzivi so del življenja, zato je pomembno, da nanje gledaš kot na priložnost za rast.

Slovarček pojmov: 

Antidepresivi so zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje depresije.

Bipolarna motnja je motnja, za katero so značilna obdobja vznesenosti in depresije.

Anhedonija je nezmožnost uživanja v dejavnostih, ki so nam prej predstavljale užitek in zadovoljstvo.

Poporodna depresija je depresija, ki se pojavi po rojstvu otroka.

Predmenstrualna disforična motnja je razdražljivost, utrujenost, tesnoba, žalost ali brezup pred menstruacijo.

Sezonska afektivna motnja je depresija, ki se pojavi v zimskih mesecih.

Viri: YoungMinds / EverydayHealth / WebMD