Čeprav mnogi menijo, da imajo naše sanje poseben ali koristen namen, je bila znanost do te trditve bolj skeptična. Namesto da bi bile znanilci ustvarjalnosti ali nekakšno sporočilo iz našega nezavednega, nekateri znanstveniki menijo, da so sanje nenamerna posledica spanja – stranski produkt evolucije brez koristi.

Samo spanje je druga zgodba. Znanstveniki že nekaj časa vedo, da je krajši spanec povezan z nevarnimi boleznimi, kot sta srčna in možganska kap. Vse več je dokazov, da pomanjkanje spanja vodi v večje tveganje za debelost in Alzheimerjevo bolezen. 

Obsežne populacijske študije odražajo žalostno resnico; krajši kot je vaš spanec, krajše je vaše življenje. Ne samo to, spanje nam pomaga, da ohranimo svoje spomine in se hitreje naučimo dejstev in veščin, zaradi česar je pomemben za vse, vključno z dojenčki, študenti, športniki, piloti in zdravniki.

Kaj pa sanje? Ali imajo namen?

Sanje so kot 'terapija' čez noč. Pravijo, da čas celi vse rane, vendar raziskave kažejo, da čas, preživet v sanjah, zdravi. Zdi se, da sanje REM spanja odpravijo boleče 'pike' težkih, celo travmatičnih čustvenih epizod, ki jih doživite čez dan, in ponudijo čustveno rešitev, ko se naslednje jutro zbudite.

REM spanje je edini čas, ko so naši možgani popolnoma brez molekule noradrenalina, ki sproži anksioznost. Hkrati se ključne čustvene in s spominom povezane strukture možganov ponovno aktivirajo med fazo spanja, ko sanjamo. 

To pomeni, da do ponovne aktivacije čustvenega spomina pride v možganih brez ključne stresne kemikalije, kar nam omogoča ponovno obdelavo vznemirljivih spominov v varnejšem in mirnejšem okolju.

Kako vemo, da je tako? V eni študiji v centru za spanje so bili zdravi mladi odrasli udeleženci razdeljeni v dve skupini, da bi gledali nabor slik, ki vzbujajo čustva, medtem ko so bili znotraj skenerja MRI. 12 ur pozneje so jim pokazali enake čustvene podobe – toda za polovico udeležencev je bilo 12 ur v istem dnevu, medtem ko je za drugo polovico 12 ur ločil večerni spanec.

Tisti, ki so spali med obema sejama, so poročali o znatnem zmanjšanju čustvenosti, ki so jo čutili kot odziv na ponovni ogled teh slik, in njihovi MRI-pregledi so pokazali znatno zmanjšanje reaktivnosti v amigdali, čustvenem središču v možganih, ki ustvarja boleče občutke.

Poleg tega je prišlo do ponovne vključitve racionalnega prefrontalnega korteksa možganov po spanju, kar je pomagalo ohraniti blažilni vpliv na čustveno reaktivnost. Nasprotno pa tisti, ki so ostali budni čez dan, niso pokazali takšnega razpadanja čustvene reaktivnosti skozi čas.

To samo po sebi ne pove ničesar o vlogi sanjanja. Vendar so zabeležili spanje vsakega udeleženca med vmesno nočjo med dvema testnima sejama in ugotovili so, da je specifična možganska aktivnost, ki je odražala padec s stresom povezane možganske kemije med stanjem sanj, določila uspeh nočne terapije od enega posameznika do drugega.

Sanje imajo potencial, da pomagajo ljudem zmanjšati čustveno odzivnost, verjetno zato, ker je čustvena vsebina sanj povezana z zmanjšanjem noradrenalina v možganih. To idejo je podprla študija, ki jo je izvedel Murray Raskind, o veterinarjih s posttravmatsko stresno motnjo, ki pogosto trpijo za izčrpavajočimi nočnimi morami. 

Ko so dobili zdravilo, ki znižuje krvni tlak in deluje tudi kot zaviralec možganskega stresnega kemičnega noradrenalina, so imeli veterinarji v njegovi študiji manj nočnih mor in manj simptomov kot tisti, ki so prejemali placebo. Novejše študije kažejo, da se lahko ta učinek pokaže tudi pri otrocih in mladostnikih z nočnimi morami, čeprav so raziskave o tem še v povojih.

Sanje krepijo ustvarjalnost in reševanje problemov

Dokazano je, da globok spanec brez faze REM krepi individualne spomine. Toda spanje REM je takrat, ko je mogoče te spomine zliti in zmešati skupaj na abstraktne in zelo nove načine. Med sanjajočim stanjem bodo vaši možgani razmišljali o ogromnih delih pridobljenega znanja in nato izluščili krovna pravila in skupne lastnosti ter ustvarili miselnost, ki nam lahko pomaga najti božanske rešitve za prej nerešljive probleme.

Vir: greatergood.berkeley.edu