Posnetki možganov kažejo, da je prijaznost dejanje, ki je bolj podobno užitkom kot zadolžitvi. Ko so opazovali možgane, so ugotovili, da med dejanjem prijaznosti prihaja do aktivnosti v predelih možganov, ki sprožajo užitek. Pravzaprav se takrat vklopijo enaki centri za užitek kot v primeru, ko prejmemo darilo.

Zaradi prijaznosti živimo dlje

Raziskave so pokazale, da se je ob prostovoljnem delu izboljšalo zdravje vseh ljudi, ki so se vanj vključili. Izboljšanje se je pokazalo tako pri starostnikih, alkoholikih kot pri bolnikih, okuženih z virusom HIV.

Prijaznost se izplača

Sočutni ljudje – še posebej tisti, ki znajo brati čustva drugih ljudi in znajo svoja čustva jasno komunicirati – so ne le bolj zdravi in srečnejši, a tudi bolj priljubljeni in celo bolj uspešni pri delu. Kot je ugotovil profesor Dacher Keltner iz California-Berkeley univerze takim ljudem drugi bolj zaupajo, kar se lahko pozna tudi na njihovem zaslužku. ''Ljudem jim bolj zaupajo, saj imajo boljšo interakcijo z njimi, tako so celo bolje plačani,'' je pojasnil.

Prijaznosti se lahko naučite

Če menite, da prijaznost ni vaša prirojena vrlina, se je lahko naučite, in sicer s posebno tehniko meditacija ljubeznive prijaznosti (sanskrt: mahā-karuṇā), pri kateri se z odpiranjem srca in uma spodbuja dobroto, spoštovanje, mirnost in sočutje.

Snemanje možganov, ki so ga opravili na univerzi University of Wisconsin-Madison je pokazalo, da so ljudje, ki so se naučili sočutja preko meditacije imeli povečano aktivnost v področju možganov, ki je povezano z empatijo in razumevanje. Poleg tega obstajajo raziskave, ki kažejo, da so s pomočjo omenjene tehnike predšolski otroci postali bolj pripravljeni podariti svoje nalepke tujcem. Raziskava Emory univerze, v kateri so snemali pogovore udeležencev raziskave, pa je pokazala, da so posamezniki, ki so uporabljali tehniko, več časa preživeli z drugimi ljudmi, se več smejali in manjkrat uporabljali besedo 'jaz'.

Zmanjšuje stres

Raziskovalci z univerze Emory so prav tako odkrili, da se je pri posameznikih, ki so se pričeli učiti meditacije ljubeznive prijaznosti , ob stresnih situacijah sprožalo manj stresnega hormona kortizola. Z drugimi besedami povedano - vaja sočutja pomaga ljudem, da njihovo telo lažje uravnava s stresom. Ta informacija pa je pomembna, ker je prav kortizol tisti, ki lahko vodi do bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni, demence, raka in depresije.

Kroti glas v vaši glavi

Znanstveniki iz Yale univerze so preučevali področje možganov, ki se aktivira, ko postanemo obsedeni sami s seboj ali izgubljeni v svojih mislih glede preteklosti ali prihodnosti in nismo osredotočeni na sedanjost. Posamezniki, ki so se vadili meditacijo ljubeznive prijaznosti, so znali hitreje izključiti te misli tudi, ko niso meditirali.