Več študij je pokazalo povezavo med osamljenostjo in tveganjem za prezgodnjo smrt in za razvoj različnih bolezni, od srčno-žilnih bolezni do kapi. A zadnje študije so uspele bolj natanko odkriti, kaj se dogaja v telesu, ko smo osamljeni.

Duševno zdravje

Zdravnik pojasnjuje, zakaj je osamljenost tako nevarna za naše zdravje

K.B.

20. 09. 2018 10.24

Osamljenost je epidemija sodobnega časa. Kljub temu da ima v povprečju vsak človek okoli 338 Facebook prijateljev, postajamo vse bolj osamljena družba. Skoraj polovica Američanov danes pravi, da se počuti osamljene večino časa ali celo ves čas. To pa ne vpliva le na njihovo družabno življenje in srečo, a tudi na njihovo zdravje.

Ne le Američani, tudi v drugih razvitih državah se povečuje stopnja osamljenosti. Nekdanji splošni kirurg dr. Vivek Murthy je za Harvard Business Review zapisal, da danes živimo v najbolj tehnološko povezanem svetu v zgodovini naše civilizacije, a se je od leta 1980 stopnja osamljenosti podvojila. ''Veliko bolj razširjena je, kot si ljudje mislijo, in tako kot številne druge bolezni, je osamljenost povezana z našim zdravjem, četudi jo navadno raje pometemo pod preprogo in o njej ne govorimo.''

Preberite še: Poznate te neverjetne učinke objema

Družbena povezanost stimulira več delov naših možganov in deluje podobno kot naše mišice, ki v primeru, da jih ne krepimo, pričnejo upadati. Predeli naših možganov, ki so povezani z družbeno povezanostjo morajo ostati aktivni, da ostanejo 'fit'. FOTO: Thinkstock

Škodljivi učinki osamljenosti na naše zdravje niso nekaj novega. Pregled različnih študij je že leta 1988 potrdil, da obstaja večje tveganje za prezgodnjo smrt pri ljudeh, ki so bolni, imajo poškodbo, so osamljeni, se spopadajo z debelostjo in imajo visok krvni pritisk. Pri čemer so zapisali, da je bila osamljenost in družbena izolacija tista, ki je predstavljala največje tveganje za prezgodnjo smrt. Več študij je tudi kasneje pokazalo povezavo med osamljenostjo in tveganjem za prezgodnjo smrt in za razvoj različnih bolezni, od srčno-žilnih bolezni do kapi. A zadnje študije so uspele bolj natanko odkriti, kaj se dogaja v telesu, ko smo osamljeni.

Preberite še: Zadušljiva tišina osamljenosti

Kaj natanko se dogaja v telesu, ko smo osamljeni?

Z napredno tehnologijo znanstveniki danes lahko bolje vidijo, kaj se dogaja v možganih ljudi, ki so osamljeni. Družbena povezanost stimulira več delov naših možganov in deluje podobno kot naše mišice, ki v primeru, da jih ne krepimo, pričnejo upadati. Predeli naših možganov, ki so povezani z družbeno povezanostjo morajo ostati aktivni, da ostanejo 'fit'.

Ko smo osamljeni, prične več ključnih delov možganov atrofirati, je na svojem blogu zapisal Charles Bullock, psihiater iz Univerze Harvard. Na teh predelih pričnemo izgubljati sivo možganovino, zaradi česar slabše beremo obrazne izraze, odzive in gibe drugih ljudi, preko katerih lahko prepoznavamo ali si predstavljamo, kaj si druga oseba misli. Čeprav večino časa preživite sami, prepoznavanje teh stvari ni pomembno le za sklepanje prijateljstev, ampak je v resnici mehanizem preživetja.

Danes živimo v najbolj tehnološko povezanem svetu v zgodovini naše civilizacije, a se je od leta 1980 stopnja osamljenosti podvojila.FOTO: iStock

Hkrati se prične večja stimulacija predela možganov, ki nam pove, da čutimo bolečino, ki jo prinaša osamljenost. Znanstveniki tako lahko zaznajo večjo aktivnost tega predela možganov, ko so ljudje osamljeni. Prav tako so opazili povečanje aktivnosti in kaos v amigdali, ki uravnava čustva in čustvene odzive. Gre za del možganov, ki reagira na negativne dražljaje in na situacije, ki so vznemirjljive. Podobno deluje tudi dorsalna insula, ki uravnava, kako boleča je določena izkušnja in postane bolj aktivna, ko smo osamljeni. Zato v resnici takrat poškodbe, ki nastanejo po nesreči pri ljudeh, ki so družbeno izolirani v resnici bolijo bolj kot pri preostalih.

Ves čas povišan kortizol - hormon stresa

Ko smo osamljeni, se nam poveča tudi nivo kortizola - hormona stresa, ki nam pomaga, da se hitro odzovemo in rešimo situacijo. A naša telesa niso ustvarjena za to, da smo ves čas pod stresom, zato lahko v tem primeru kortizol moti naše naravne biološke procese. Hormon, ki je popolno nasprotje kortizolu, je tako imenovani oksitocin - hormon sreče. Oksitocin se močno povišuje, ko smo v interakciji z drugimi ljudmi, zato mu pravijo tudi družabni hormon ali hormon ljubezni. Odgovoren je za prijetne tople občutke, ki jih doživimo, ko preživljamo čas s prijatelji in družino. Ohranjanje ravnovesja med stresom in prijetnimi situacijami je ključnega pomena za dobro počutje in za ravnovesje telesa.

Ljudem, ki se družbeno izolirani in se počutijo osamljene, primanjkuje tudi snovi imenovane nevrotrofični faktor (BDNF), ki pomaga ohranjati plastičnost in fleksibilnost možganov, da se lahko lažje spominjamo starih spominov in ustvarjamo nove.

Spoprijateljite se in izboljšajte svoje zdravje

Vse negativne učinke osamljenosti pa lahko zmanjšate ali celo zavrete, če ste v družbi drugih ljudi. ''Ljudje so antidepresiv. Ljudje so zdravilo za anksioznost. Prav tako znižujejo krvni pritisk - večinoma. Ljudje so na splošno dobri za vas,'' pojasnjuje Charles Bullock. Že samo, če smo v bližini drugih, pa čeprav se ne družimo z njimi, denimo, ko beremo knjigo v knjižnici ali pijemo kavo s časopisom v roki v kavarni, lahko spodbudimo, da naši možgani pričenjo proizvajati hormon sreče. Še bolje pa je, da spletemo tesna prijateljstva, saj so prijatelji nekaj najboljšega, kar lahko naredite za svoje zdravlje, še doda.