’Počakaj na princa na belem konju’

Številni radi uporabljajo izraz 'princ na belem konju', ki naj bi se pojavil kot strela z jasnega in obrnil vaš svet na glavo. Če smo povsem realni, se to zgodi vsakokrat, ko se zaljubimo. Spoznamo osebo, ki nas privlači, in pod vplivom hormonov zaljubljenosti vidimo svet v norih barvah. To doživljanje je najintenzivnejše prve tri mesece pa vse do enega leta. Nato začne navdušenje počasi usihati, partnerja pa vse bolj dobivata pravo podobo, ki ni več tako všečna – pojavljajo se 'napake in napakice', za katere se moramo odločiti, ali smo jih pripravljeni sprejeti. Vsak odnos se začne na enak način in vsak se sčasoma spremeni v tisto, kar si na začetku nismo predstavljali, zato nasvet ’počakaj na princa na belem konju’ ni najbolj na mestu.

’Ne povejte partnerju vsega’

Zdrav in odprt partnerski odnos naj bi temeljil na zaupanju, odkritosti in zmožnosti pokazati ranljivost. Seveda pri tem brez vzajemnosti ne gre. Imeti skrivnosti pred partnerjem pomeni nezaupanje in skrivanje, zato nasvetov v smislu Pa saj mu ni treba vedeti. Kar ne ve, ne boli ne upoštevajte. Več kot si s partnerjem delimo, močnejši odnos lahko ustvarimo, vsak zase pa najbolj ve, koliko mu odnos pomeni in koliko je vanj pripravljen vlagati.

’Bodite pripravljeni, da boš za vse sama’

Še en nasvet zagrenjenih gospodinj, ločenk in razočaranih v ljubezni. Ne verjemite vsemu, kar slišite, zlasti pa ne verjemite ljudem, ki imajo za seboj manj lepe izkušnje ljubezni. Takšni na ljubezen gledajo z veliko cinizma in razočaranja, zato njihovi nasveti nikoli niso spodbudni. V zdravem partnerskem odnosu oba partnerja prispevata svoj delež truda, pri čemer je treba vedeti, da ne dajeta vedno oba polovice. V določenem obdobju je bolj angažiran en partner, v drugem obdobju drugi – gre za dopolnjevanje, harmonijo, vzajemnost. Če govorimo o delitvi del, je vse stvar dogovora. Lepo je, če si znata partnerja porazdeliti opravila in obveznosti, in prav je, da to že na začetku skupnega življenja opredelita.

’Pravi moški počne to, resnična ženska to …’

Predstava, kaj naj bi kateri spol delal, kaj je rezervirano le za moške in kaj za ženske, je že zdavnaj minil. Družba se spreminja in z njo tudi odnosi. Opredeljevanje vlog obeh spolov, le na podlagi pričakovanj in miselnosti drugih, je popolnoma nesmiselno. Samo zato ker je stara mama vedno ždela za štedilnikom in je stric vedno plačeval vse račune, ne pomeni, da je to sveta resnica. V partnerskem odnosu se je treba pogovoriti o določenih vlogah in pričakovanjih ter sprejeti zdravo mero fleksibilnosti v korist odnosa.

’Če je pravi, točno ve, kaj potrebuješ’

Ideja, da si moški in ženske znamo brati misli, je prisotna že od nekdaj – in ne, ne drži. Zlasti pri ženskah velja, da si pogostokrat dajejo nasvete, da tisti, ki bo pravi, bo točno vedel, kaj potrebuje. V resničnem življenju ne gre tako. Partnerski odnos je v prvih letih spoznavanje drug drugega, odkrivanje potreb, želja, hrepenenj … bolj kot si partnerja znata in upata priti naproti, več bližine in povezanosti bosta ustvarila, posledično pa se bosta skozi čas lahko razumela ’brez besed’. A še vedno je potrebno veliko komunikacije vse življenje.

’Ko se poročiš/dobiš otroka, bodo vsi problemi rešeni’

Napaka! Poroka ni magična prelomnica, ki vodi v pravljico. Prav tako prihod otroka ne olajša in razreši težav v odnosu. Vse to so življenjski dogodki, ki lahko partnerja še bolj združijo, lahko pa ju še bolj razdvojijo, če prej seveda nimata razčiščenih osnovnih vsebin. Številne ženske menijo, da bo prihod otroka rešil vse težave, a to se največkrat ne zgodi, kvečjemu jih poglobi. Težav v odnosih se nikoli ne razrešuje s tako pomembnimi odločitvami, ki spremenijo način življenja in ga obrnejo na glavo. Prelomnice, kot so poroka, otroci, selitev, nakup stanovanja ali hiše, zahtevajo funkcionalen odnos in veliko osebnostne zrelosti – pri obeh.