Zimska depresija naj bi bila pogostejša pri ženskah in mladih odraslih, razlog za to pa še ni povsem razumljen. Verjame se, da je motnja povezana z naravnim cirkadianim ritmom telesa. Gre za notranji proces, ki uravnava cikel spanja in budnosti. Za diagnosticiranje sezonske afektivne motnje se morajo simptomi pojavljati približno ob istem času dve leti zaporedoma. 

Ker smo si ljudje zelo različni, vsak doživlja zimsko depresijo na sebi lasten način, najpogosteje pa vključuje dalj časa trajajoče slabo razpoloženje, jokavost, povečano občutljivost, občutke nevrednosti, spremembe v apetitu in telesni teži, težave s spanjem, prekomerno dnevno zaspanost, pomanjkanje energije, socialni umik, otopelost, zmanjšano produktivnost v šoli ali službi, težave s koncentracijo ... Omenjeni simptomi se lahko pojavljajo tudi manj intenzivno in v manjši meri, v tem primeru govorimo o zimski melanholiji (winter blues). To stanje je pogostejše in manj izrazito kot sezonska afektivna motnja. 

Kaj povzroča zimsko depresijo? 

Čeprav je bila sezonska depresija obsežno raziskana, pa natančen vzrok še ni znan. Med najpogostejše vzroke strokovnjaki uvrščajo:

Sprememba cirkadianega ritma: zmanjšana raven sončne svetlobe pozimi lahko zmoti telesno notranjo uro ali cirkadiani ritem. 

Manj sončne svetlobe: krajši dnevi, hladnejše vreme, manj sonca in posledično manj izpostavljenosti UV-svetlobi, kar pomeni, da telo ne more učinkovito tvoriti vitamina D. 

Nižja raven vitamina D: zmanjšana raven vitamina D lahko igra vlogo pri pojavu sezonske afektivne motnje, ker ta vitamin neposredno vpliva na razpoloženje prek interakcij s hormoni in nevrotransmiterji. Nižja raven vitamina D pozimi bi lahko bil vzrok za neravnovesje serotonina, ki je običajno pri posameznikih s sezonsko depresijo. 

Nižja raven serotonina: serotonin je nevrotransmiter, ki uravnava razpoloženje, a za svoje delovanje potrebuje vitamin D. V skladu s hipotezo o serotoninu lahko nižje ravni serotonina v možganih povečajo verjetnost razvoja depresije.

 Povečana raven melatonina: nastajanje melatonina spodbuja tema, ki jo je pozimi več; povečana proizvodnja melatonina pa vodi v zaspanost in manjšo aktivnost.

Depresija v anamnezi: če smo v preteklosti že imeli depresijo, obstaja večja verjetnost, da jo bomo znova doživeli pozimi.

Družinska anamneza (SAD): zimska depresija je lahko tudi posledica genetske nagnjenosti. Če ima kdorkoli v družini sezonsko afektivno motnjo, obstaja večja verjetnost, da jo razvijemo tudi sami.

Poleg naštetih obstajajo še sprožilci, ki lahko zimsko depresijo še poslabšajo, to so:

Določeni tipi osebnosti: to so predvsem osebe, ki so nagnjene k perfekcionizmu in prekomerni zaskrbljenosti;

Povečan stres: zlasti med decembrskimi prazniki je zelo pogosto, da ljudje doživljajo povečan stres. To pri dovzetnih posameznikih lahko sproži ali poslabša zimsko depresijo.

Pomanjkanje socialnih interakcij: zima za nekatere pomeni tudi manj časa za druženje s prijatelji in družino, kar lahko privede do občutkov osamljenosti in izolacije.

Finančne težave: tudi finančne stiske ali dodatni stroški zaradi počitnic, praznikov ali drugih razlogov, lahko povzročijo finančni stres, ki lahko vpliva na splošno počutje.

Zanimivost: Ker se kot ena od preventivnih možnosti svetuje tudi fototerapija oziroma svetlobna terapija, so v ta namen različni proizvajalci začeli ponujati številne oblike in velikosti svetilk, ki so lahko v pomoč v zimskih mesecih. Posnemajo namreč sončno svetlobo in tako pretentajo telo, ki sproži sproščanje serotonina. Luči se imenujejo SAD-svetila ali luči za svetlobno terapijo. 

Vsakdo med nami ima občasno slabe dneve ali obdobja, kar je povsem razumljivo. Toda če opazimo, da postanemo depresivni ob menjavi letnih časov (zlasti pozimi), morda trpimo za sezonsko afektivno motnjo. Ta lahko v večji ali manjši meri negativno vpliva na kakovost življenja. Simptomi se razlikujejo glede na posameznika, zato je priporočljivo, da poiščete pomoč osebnega zdravnika, če pri sebi ali bližnjih prepoznate katerega od zgornjih simptomov. Razpoložljiva zdravljenja vključujejo zdravila, psihoterapijo, svetlobno terapijo in uravnotežen življenjski slog. 

Viri: MayoClinic / HealthLine / PsychCentral