Moški v sodobni družbi pogosto težje izražajo svoja čustva, saj so naučeni, da so pravi moški le, če stisnejo zobe in potlačijo čustva. A vse to lahko vodi do grozljivih posledic. Tega se dobro zaveda 24-letni britanski zvednik resničnostnega šova Chris Huges, ki je ob svetovnem dnevu mentalnega zdravja spregovoril o svoji grozljivi izkušnji in dolgoletnem trpljenju, ko se je spopadal z anksioznostjo in paničnimi napadi.

''Dolgo časa sem trpel v samoti. Problem je bil prav v tem, da nisem spregovoril. Takrat so stvari zame postale res težke. A ko sem se o tem pogovoril z materjo, je vse postalo lažje,'' je pojasnil Chris in želel nadaljevati, a so ga premagala čustva. Zlomil se je in zajokal, a se skušal zbrati. Ker ni mogel nadaljevati, je voditelj podal besedo drugemu sogovorniku. Jasno je bilo, da je spomin na izkušnjo še kako živ, a z anksioznostjo in paničnimi napadi se spopada vse več mladih moških v zahodnih državah. V Britaniji so depresija, anksioznost in samomor največji ubijalci mladih moških, zaradi česar skušajo povečati ozaveščenost o tem, da morajo ljudje spregovoriti o svojih duševnih ranah in poiskati pomoč.

Anksioznost in panični napadi gredo pogosto z roko v roki. Panične napade pogosto ljudje občutijo kot povsem fizične težave. Pojavi se lahko razbijanje srca, plitko dihanje, hiperventilacija, občutek izgube tal pod nogami, slabost, razdraženost, občutek, da bodo umrli. ''Ravno zato, ker je del simptomatike paničnega napada tudi telesna oziroma fiziološka reakcija, jih tisti, ki se z njimi soočajo prvič, smatrajo za telesno bolezen, zato so v večini primerov tudi napačno diagnosticirani oziroma diagnoze niti ne dobijo. Urgentni oddelki bolnišnic se tako spopadajo z nepojasnjenimi srčnimi palputacijami, tahikardijami in drugimi nepojasnjenimi telesnimi simptomi,'' pojasni psihoterapevtski svetovalec v NHS Aleš Živkovič in nadaljuje, ''nekdo, ki ima izkušnje s paničnimi napadi, lahko dobi občutek, da so ti vedno bolj pogosti in močnejši, dejansko pa njihovo pogostost in intenziteto inducira oseba, in to ravno sama s strahom pred njimi. Ljudje se zato začnejo izogibati situacijam, ki po njihovem mnenju panične napade povzročajo. Predvsem je to problem v primeru socialne anksioznosti, saj se človek začne izogibati socialnim situacijam, kar lahko privede do izjemne izoliranosti. Oseba, ki se s tem sooča, lahko celotno svoje življenje podredi izogibanju paničnim napadom – planira pot na delo ter z dela, izbiro službe, socialnega okolja itd. Svet postaja manjši in manjši in življenje v njem je vse težje.''

Vas zanima več o tem, kaj je panični napad? Preberite si članek psihoterapevtskega svetovalca Aleša Živkoviča.