Gre za podzavest, ki nas skuša zaščititi in preprečiti, da bi se spoprijeli z globokim strahom. Toda rezultat samosabotiranja je oklevanje, stopicljanje na mestu, namesto da bi izkoristili izzive, ki nam pridejo naproti. Na koncu imamo vedno samo dve možnosti – ostati v varni coni udobja in se odpovedati sanjam ter ciljem ali se pogumno podati v neznano in napredovati. 

Kaj lahko storimo, da zaustavimo samoomejitvena prepričanja?

Razumevanje omejujočih prepričanj

Mnogi posamezniki, naj to kažejo navzven ali ne, se ukvarjajo s samodestruktivnim vedenjem, ki sčasoma postane navada. Takšna vedenja spodkopavajo uspeh, zadovoljstvo in srečo, pa vendar se jih pogosto niti ne zavedamo. Samosabotaža pomeni, da mislimo ali počnemo stvari, ki nam preprečujejo našo namero, večje cilje in sanje. Nečesa si lahko neizmerno želimo, a tega nikakor ne moremo doseči. Zakaj? Ker se nekje globoko v podzavesti na vse kriplje borimo proti temu cilju. Podzavest namreč izvaja neke vrste samoohranitev in predstavlja način zaščite in obrambe, tudi če je to popolnoma nesmiselno. Nekatere samosabotaže so tako subtilne, da jih enostavno zgrešimo in pogosto niti ne prepoznamo. Ne vidimo, kako nas od ciljev odvrača pretirano razmišljanje o negativnih scenarijih. 

Prepoznavanje omejujočih navad

Prvi korak k prekinitvi takšnega načina je zavedanje, kaj počnemo. Pri tem pomaga, da nase pogledamo v 3. osebi. Katere samodestruktivne navade, vzorce in način razmišljanja ima ta oseba? 

Nekaj najpogostejših navad, s katerimi se soočamo: 

- Odlašanje: namesto da bi se končno lotili svojih želja, ciljev ali nalog, odlašamo v neskončnost ali se jih lotimo v zadnjem trenutku. V večini primerov pomaga postavljanje mini rokov, ki ne jemljejo motivacije.

- Negativno razmišljanje in samokritika: notranji dialog je nenehno kritičen, obtoževalen. Ne morete pozabiti preteklih napak? Se kritizirate zaradi zunanjosti? Mislite, da niste dovolj dobri ali privlačni? Bodite prijazni do sebe in delajte na pozitivni samopodobi.

- Perfekcionizem: Pretirano strmenje k popolnosti je nemogoč standard, ki onemogoča napredek. Gre za nevidno nit, ki nas drži na mestu in sčasoma privede k iztrošenosti. Če se stvari raje ne lotite, kot da bi bile pod vašimi standardi, lahko trpite za perfekcionizmom.

Kje so korenine omejujočih navad?

Nekateri razvijejo nezdrave načine soočanja s stresom, drugi pod obilico zadolžitev ne znajo poskrbeti zase, tretji jemljejo nefunkcionalne odnose za samoumevne. A v veliko primerih se razlog za takšna vedenja in način razmišljanja skriva nekje globoko. Samodestruktivne navade so zakoreninjene v občutkih lastne vrednosti. Kaj konkretno to pomeni? »Ne zaslužim si, da bi bila v osrečujočem odnosu.« »Nikoli ne bom napredovala, ker nisem dovolj sposobna.« Ključnega pomena je ugotoviti, od kje izvirajo takšne misli in zakaj si ne dovolimo biti vredni, uspešni, srečni. Šele ko ozavestimo, kaj je temelj omejujočih prepričanj, se lahko začnemo spreminjati – sami ali s pomočjo drugih.

Čas za samorefleksijo

Najuspešnejši in zadovoljni so tisti, ki si dovolijo vzeti čas za razmislek o odločitvah, dejanjih, odnosih in življenju nasploh. Uspešni se vedno učijo iz tega, kar počnejo in tistega, kar jim ne uspe. Šele s samorefleksijo lahko pridobimo nov pogled, drugačno perspektivo in razumevanje ter začnemo s spremembami in preobrazbo.

Iskanje notranjega pozitivnega glasu

V jedru tistega, kar nas zadržuje na mestu, se najpogosteje skriva strah – strah v vseh oblikah. Strah pred neuspehom. Strah pred osramočenostjo. Strah pred tem, kako nas bodo videli drugi. Strah pred izgubo zaupanja ali prijateljstva. Strah pred osamljenostjo in zapuščenostjo. Strah pred tem, da bi drugi videli naše napake in pomanjkljivosti. Ta negativni notranji dialog je treba le nadomestiti s pozitivnimi in vzpodbudnimi mislimi. Ko spoznamo področja in načine, kjer se omejujemo, lahko začnemo učinkovito nasprotovati takšnemu vedenju in razmišljanju. Čas je, da enkrat za vselej odložimo tiste ostre notranje glasove ’ne morem’, ’ni še čas’, ’bom že nekoč’ in začnemo verjeti pritrdilnemu, samozavestnemu glasu ter se mu pustimo voditi.

Spreminjanje načina vedenja

Omejujoča vedenja lahko prekinemo le z njihovo spremembo. Razmislite, kako določena dejanja nasprotujejo vaši sreči in vas odvračajo od resničnega potenciala. Nato poiščite načine, kako stare vzorce nadomestiti z novimi, ki bodo bolj koristni pri doseganju ciljev. To pomeni tudi izogibanje sprožilcem, kot so negativni ljudje ali zahtevne okoliščine, zaradi katerih reagirate na neustrezen način. Če samo določena stresna situacija sproži negativen odziv, poiščite načine, kako jo obiti ali se naučite konstruktivnega soočanja z njimi.

Majhne, a pomembne spremembe

Ko ugotovite, katerih sprememb si v življenju želite, si za začetek izberite samo eno stvar, na kateri želite delati. Ne poskušajte delati velikih in obsežnih sprememb naenkrat, saj to ni mogoče. Namesto tega raje začnite z majhnimi spremembami, ki jih boste gradili počasi in tako postopoma ustvarjali lastno preobrazbo, ki vas bo vodila do bolj samozavestne drže.

Cilji in načrti

S samoomejujočim prepričanjem se pogosto spopadamo takrat, ko ne vemo, kaj pričakovati. Prisotna je negotovost in strah pred neznanim. Namesto da bi stopali naprej z veliko mero zaupanja, se na situacije odzovemo odklonilno, ’zamrznemo’, se sesujemo, umaknemo in mislimo, kako zelo nesposobni smo. S trdnimi, premišljenimi načrti za nove korake, se lahko počutimo bolj samozavestne v svojih namerah in tem, kar počnemo. Če opazimo, da smo se znašli pregloboko in nas določena življenjska poglavja preveč omejujejo in obremenjujejo, je smiselno razmisliti o strokovni pomoči. V današnjem času je na voljo veliko različnih metod, s katerimi lahko razčistimo vse tisto, kar nam ne dovoli naprej. Torej, boste imeli vi nadzor nad svojim življenjem, ali bo življenje nadzorovalo vas? Vse je stvar odločitve.

Vir:  Ways to stop self- sabotaging, PsyArtcles