Koncept sloni na pozitivnem pristopu do bolnika, prenosu terapije v vsakodnevno življenje, izkoriščanju bolnikovih sposobnosti za obnovitev in/ali okrepitev šibkejših delov telesa. Med terapijo bolniku ne smemo povzročati bolečin. Osnova filozofije je, da ima vsak še tako prizadet bolnik neizkoriščene možnosti za ozdravitev oziroma izboljšanje stanja.

Različne vaje so prilagojene vsakemu bolniku posebej, v rehabilitacijo pa terapevti vključijo celo telo. Bolnike tudi spodbujajo, da sprejmejo svojo drugačnost in se znova vključijo v vsakdanje življenje.