Zahodni način prehranjevanja temelji na živilih živalskega izvora
Trenutne prehranske navade v zahodnem svetu temeljijo na pretiranem vnosu procesirane hrane, ki ima visoko vsebnost sladkorja, soli ter nasičenih maščob, ter na nizkem vnosu sadja, zelenjave in polnovrednih živil.
Taka prehrana, ki je energetsko bogata in hranilno precej osiromašena, je močno prisotna tudi v Sloveniji ter je eden izmed glavnih razlogov za naraščanje debelosti, nenalezljivih kroničnih bolezni (srčno-žilnih bolezni, diabetesa tipa 2, rakavih obolenj …) in za prezgodnjo smrt.
V Sloveniji so nenalezljive kronične bolezni v letu 2016 povzročile kar 88 % vseh smrti. Najpogosteje so ljudje umirali za srčno-žilnimi boleznimi (40 %) in rakavimi obolenji (31 %). Statistika res ni prav nič spodbudna.
Za izboljšanje trenutne slike novejše prehranske smernice priporočajo zmanjšanje uživanja procesirane hrane ter povečanje vnosa živil iz rastlinskih virov, saj imajo te ob primernem energijskem vnosu dokazano dober vpliv na počutje, iz trajnostnega vidika pa so tudi okolju bolj prijazne.
Okoljske in zdravstvene spremembe so mogoče s preusmeritvijo s sedanje zahodne prehrane na bolj trajnosten način prehranjevanja. Trajnostni načini prehranjevanja so tisti, ki podpirajo dobro počutje, imajo majhen vpliv na okolje, so cenovno dostopni in kulturno sprejemljivi.
Trajnostni načini prehranjevanja temeljijo na rastlinski osnovi
Trajnostna prehrana je polnovredna rastlinska prehrana, ki zajema širok spekter prehranskih vzorcev. Od veganstva, ki v popolnosti izključuje živila na živalski osnovi, do vegetarijanstva, ki iz prehrane izključujejo meso in mesne izdelke, ti pa živalske izdelke nadomestijo predvsem s stročnicami ter oreščki.
Trajnostno se lahko prehranjujejo tudi tisti, ki se živalskim izdelkom ne želijo popolnoma odpovedati, še vedno pa njihova prehrana temelji na pretežnem vnosu žit, stročnic, sadja in zelenjave. Trajnostni načini prehranjevanja so tudi pesketarijanstvo, fleksitarjanstvo, tradicionalna mediteranska in nordijska dieta. Tudi takšni načini prehranjevanja po raziskavah kažejo pozitivne učinke na počutje in zmanjšujejo obremenitev okolja.
Fleksitarjanstvo – trajnostni način prehranjevanja brez izključevanja živalskih živil
Beseda fleksitarijanstvo izhaja iz angleških besed 'flexible' in 'vegetarian'. To pomeni, da je fleksitarijanec nekdo, ki sledi vegetarijanskemu načinu prehranjevanja, vendar pri tem ni strikten uživa tudi kakovostne vire živalskih beljakovin, kot so ribe, meso ter jajca in mlečni izdelki.
“Fleksitarijanec sledi vegetarijanskemu načinu prehranjevanja, vendar občasno še vedno uživa kakovostno živalsko meso.”
Kaj najdemo na fleksitarijanskem krožniku?
Pri fleksitarjanstvu ni strogih pravil, v mislih pa imamo lahko, da na fleksitarijanskem krožniku:
1. ne bomo našli ultra procesiranih živil z visoko vsebnostjo sladkorja, soli in nasičenih maščob;
2. beljakovine prihajajo večinoma iz rastlinskih virov, kot so stročnice (grah, čičerika, leča, soja …) in izdelki iz njih (na primer tofu);
3. se bodo občasno znašle tudi kakovostne živalske beljakovine
4. dober vir maščob predstavljajo oreščki (orehi, mandlji, kokos …) in semena (laneno, bučno, chia, konopljino …) ter olja iz njih;
5. bodo prisotna polnovredna žita (ajda, proso, rjavi riž, rž, ječmen, pira, polnozrnata pšenica …):
6. nikoli ne bo manjkalo sadja in zelenjave.
Fleksitarjanstvo spodbuja dobro počutje in je bolj trajnostno za okolje
Zamenjava zahodnega načina prehranjevanja s prehranjevanjem na rastlinski osnovi ima številne prednosti, ki so močno povezane z izgubo telesne teže in lažjim vzdrževanjem kilogramov. S fleksitarijanstvom ne zmanjšamo le tveganja za debelost, ampak tudi možnost za razvoj drugih presnovnih bolezni (srčno-žilnih bolezni, diabetes tipa 2). Pri tem vnesemo več hranil, ki krepijo imunski sistem, nam omogočajo boljše obvladovanje stresa, uredijo zdravje črevesja in izboljšajo kognitivne funkcije.
Način prehranjevanja ne vpliva le na naše počutje, ampak tudi na počutje našega planeta. Pridelava in proizvodnja hrane sta glavni okoljski obremenitvi. Imata ogromen vpliv na podnebne spremembe, degradacijo tal, pomanjkanje vode, izpust toplogrednih plinov in strupenih izpustov.
Trenutne prehranske navade močno obremenjujejo okolje, saj spodbujajo kmetijstvo, ki oddaja 30 % toplogrednih plinov, zavzema 40 % zemeljske površine in predstavlja kar 70 % porabe sladke vode iz rek, rezervoarjev in podtalnice. K tem okoljskim spremembam še posebej prispevajo živila na živalski osnovi, zato bi z zmanjšanjem vnosa mesa bistveno prispevali k zmanjšanju emisij in uporabe zemljišč ter vode in tako prihajajočim generacijam omogočili prijetno bivanje na Zemlji.
Izboljšanje počutja in zmanjšanje pritiskov na okolje lahko dosežemo s spremembo prehranjevalnih navad, s tem, da procesirana in rafinirana živila zamenjamo s polnovrednimi živili iz rastlinskih virov. Prednost fleksitarijanstva je, da se osredotoča bolj na vključevanje polnovrednih živil kot pa na strogo izključevanje. Tako si vsak lahko prilagodi prehranjevanje glede na lastne potrebe.
Avtorica članka: Simona Fabjan, dipl. inženirka živilstva in prehrane ter prehranska svetovalka
VIRI:
Statistika nenalezljivih kroničnih bolezni: https://www.who.int/nmh/publications/ncd-profiles-2018/en/
Statistika okoljskih pritiskov: https://www.thelancet.com/journals/lancet/article/PIIS0140-6736(18)31788-4/fulltext?utm_campaign=tleat19&utm_source=hub_page
Naročnik oglasa je Zvijezda
