"Za cepljenje svoje hčerke bi se zagotovo odločila, ker verjamem številnim in verodostojnim strokovnim podatkom, da je cepivo resnično učinkovito in varno ter da bo mojo hčerko v prihodnosti obvarovalo nekaterih hudih, življenjsko nevarnih, pa tudi neprijetnih bolezni,“ pravi Uršičeva.

1. Zakaj se zavzemate za cepljenje?

Ker lahko s cepljenjem preprečimo nekatere bolezni, povzročene zaradi okužbe s HPV 6, 11, 16 in 18, ki zmanjšujejo kakovost življenja, povzročajo invalidnost ali celo smrt. S cepljenjem lahko preprečimo raka materničnega vratu, predrakave spremembe materničnega vratu, nožnice in zunanjega spolovila ter genitalne bradavice.
Rak materničnega vratu ni bolezen starejših žensk, kot je to običajno pri raku, ampak je bolezen mlajših žensk, okrog 40. do 45. leta. Rak materničnega vratu je v tej starosti drugi najpogostejši rak (za rakom dojke) tako v Evropi kot tudi v Sloveniji. Od 30 do 40 bolnic vsako leto zaradi te bolezni v Sloveniji tudi umre. Tako pričakujemo, da bomo s cepljenjem in rednimi ginekološkimi pregledi, tako kot v drugih evropskih državah, kjer so že uvedli cepljenje kot del rednega programa, zmanjšali obolevnost zaradi raka materničnega vratu na najnižjo možno mero tudi v Sloveniji.

2. Kakšni so dolgoročni učinki cepiva, koliko manj obolelih pričakujete?

Izsledki raziskav kažejo, da bomo s cepljenjem lahko preprečili od 70 do 80 odstotkov raka materničnega vratu, 50 odstotkov predrakavih sprememb materničnega vratu hude stopnje (CIN 2,3), 25 odstotkov blagih predrakavih sprememb (CIN 1), 70 odstotkov drugih genitalnih rakov in več kot 90 odstotkov genitalnih bradavic.

3. Kako odgovarjate na pomisleke, da je cepivo premalo testirano za uporabo?

Prve raziskave o cepivu so se začele že pred več kot 20 leti. Cepivo je bilo preizkušeno po zahtevanih postopkih v kliničnih raziskavah faze I, II in III. Pred odobritvijo za uporabo je bilo cepivo preizkušeno na več kot 30.000 osebah, uporabo cepiva pa so, glede na izsledke opravljenih raziskav, priporočile najvišje strokovne organizacije na področju medicine: FDA v Ameriki, Center za nalezljive bolezni v Ameriki, Svetovna zdravstvena organizacija, Evropska agencija za zdravila, Evropski center za nalezljive bolezni itd.
Do sedaj je bilo v svetu uporabljenih že približno 50 milijonov odmerkov cepiva v več kot 150 državah. Podatki o stranskih učinkih pri cepljenih osebah se kontinuirano zbirajo in analizirajo, kar pomeni, da se testiranje cepiva nadaljuje tudi v tej obliki. Cepljenje nikjer na svetu do sedaj ni bilo prekinjeno zaradi neželenih stranskih učinkov cepiva. Glede na vse omenjene podatke bi bilo neetično cepljenje odlagati in čakati na dolgotrajnejše podatke, saj so rak materničnega vratu in številne druge bolezni, ki jih povzroča HPV, javno zdravstveni problem, še posebno v nerazvitih državah.

4. Kakšni pa so možni resni stranski učinki in ali so jih v kateri od držav, ki cepljenje že izvaja, ugotovili?

Resni stranski učinki, kot so bronhospazmi ali hude alergične reakcije, so izjemno redki in jih tudi v državah, kjer že izvajajo cepljenje, niso ugotovili v večjem deležu, kot so to pokazali izsledki raziskav. Pojavljali naj bi se v deležu manj kot enkrat na vsakih 100.000 odmerkov cepiva. Podatke o cepljenju proti HPV pa tudi o ugotovljenih stranskih učinkih je mogoče za nekatere posamezne tuje države preveriti na strokovnih in poljudnih spletnih straneh. Vse podrobnejše in aktualne informacije pa je mogoče pridobiti tudi na internetni strani slovenskega Inštituta za varovanje zdravja.

5. Ali je možno, da je šlo v primeru 19-letne Avstrijke, ki je bila cepljenja proti HPV in je umrla zaradi krvnega strdka, za kakršno koli povezavo med cepljenjem in smrjo? In kako komentirate skoraj 30 smrtnih primerov v Ameriki, kjer so razdelili že več kot 25 milijonov odmerkov cepiva?

Primer 19-letne Avstrijke je natančno proučila tudi Evropska agencija za zdravila in v začetku letošnjega leta izdala poročilo, kjer je poudarjeno, da ni bila ugotovljena povezava med cepljenjem proti HPV in smrtjo nesrečnega dekleta. Priporočila o varnosti cepiva v Evropi zato ostajajo nespremenjena.
Opravljena je bila tudi podrobna analiza primerov smrti v Ameriki, pod vodstvom osrednjega ameriškega Centra za nalezljive bolezni. V vseh obravnavanih primerih direktne povezave med smrtjo in cepivom niso našli.
Resnično dejstvo je, da žal tudi mlade ženske lahko nenadno umrejo zaradi najrazličnejših vzrokov, in kot se je pokazalo v redkih primerih do zdaj, je bilo cepljenje slučajno, s smrtjo nepovezan sočasen dogodek.

6. Ali obstajajo kateri drugi učinkoviti preventivni ukrepi, s katerimi bi lahko brez cepljenja zmanjšali možnost okužbe z virusom HPV (mogoče drugačen način, večje ozaveščanje pri zaščiti ...)?

Ne. Najboljša, a neizvedljiva zaščita pred okužbo s HPV bi bila, če nikoli ne bi imeli spolnih odnosov ali celo samo spolnih stikov z drugo osebo. Dejstvo je, da se okužba z genitalnimi HPV prenaša s kože na kožo oziroma na sluznico genitalnega področja. Kondom ne more zaščititi vseh genitalij, zato ni popolna zaščita. Uporabo kondoma priporočamo predvsem zaradi zaščite pred drugimi spolno prenosljivimi okužbami.
Priporočila o čim bolj poznem začetku spolnih odnosov, zvestobi partnerju, zdravem načinu življenja so zelo pomembna in jih moramo, poleg cepljenja in rednih ginekoloških pregledov, priporočati. Samo s priporočili ali njenim upoštevanjem pa okužbe s HPV ne moremo učinkoviteje preprečiti.

7. Zdravniki poudarjate, da je za uspešnost cepljenja ključno, da se izvaja pri deklicah, ki še niso spolno aktivne. Ali to pomeni, da cepljenje pri drugih ženskah, ki že imajo redne spolne odnose, ne pride v poštev oziroma ni smiselno?

V raziskavah je bilo ugotovljeno, da ženske, ki že imajo spolne odnose, v dveh tretjinah niso okužene s HPV 6, 11, 16, 18 in je pri njih cepljenje prav tako učinkovito. Tretjina žensk, pri katerih ugotovimo okužbo s HPV, pa je okužena najpogosteje le z enim od štirih genotipov HPV. Tudi pri teh ženskah pričakujemo učinkovitost cepljenja proti preostalim trem genotipom HPV, s katerimi ženska ni okužena. Cepljenje ni učinkovito le pri ženskah, ki so okužene z vsemi štirimi genotipi HPV, proti katerim ščiti cepivo. Glede na izsledke raziskav naj bi bilo takih le približno 0,5 odstotka žensk.

8. Cepljene deklice bodo zaščitene le pred dvema genotipoma HPV – 16 in 18. Kaj pa drugi genotipi tega virusa?

HPV 16 in 18 sta najpogostejša povzročitelja hujših predrakavih sprememb in raka materničnega vratu ter nekaterih drugih genitalnih rakov. Okužba s HPV 16 poveča tveganje za raka materničnega vratu za približno 500-krat. HPV 16 in 18 ugotovimo pri 70 odstotkih rakov materničnega vratu. Odstotek za Evropo pa tudi za Slovenijo je celo višji, več kot 75 odstotkov. Drugi visokorizični HPV, ki tudi povzročajo raka materničnega vratu, so redki in povzročajo pomembno manjše tveganje. Zato je preprečevanje okužbe s HPV 16 in 18, ki ga omogoča cepljenje, ključnega pomena. Ker cepljenje ne preprečuje okužbe z vsemi genotipi HPV, ki povzročajo raka materničnega vratu, tudi po cepljenju priporočamo redne odvzeme brisov materničnega vratu pri ženskah po 20. letu oziroma glede na priporočila.

9. Kako bo potekalo cepljenje in v koliko mesečnih razmakih bodo enajstletnice cepljene?

Cepljenje bo potekalo v 6. razredu osnovne šole, ko bodo deklice tudi sicer imele redni sistematski zdravniški pregled (jeseni 2009). Takrat bodo dobile prvi odmerek cepiva (če bo zdravnik ugotovil, da so zdrave in po pisni privolitvi staršev). Naslednji odmerek cepiva bodo deklice dobile čez dva meseca in nato čez šest mesecev še tretji, zadnji odmerek. Tako bodo deklice v celoti zaključile cepljenje proti HPV, ko bodo še v 6. razredu osnovne šole. Če bi se starši želeli odločiti za cepljenje npr. čez eno leto, ko bo deklica v 7. razredu osnovne šole ali celo pozneje – ko bodo videli, da cepljenje drugim cepljenim deklicam ni povzročilo resnejših težav –, bo cepljenje mogoče le samoplačniško.

10. Kaj pa, če bo katera od deklic, ki bi morala prejeti drugi ali tretji odmerek cepiva, imela v tistem času ravno kakšne zdravstvene težave? Ali bo cepljena pozneje, z zamikom, in ali bo to vplivalo na zaščito, ki naj bi jo zagotovilo cepivo?

Zamik cepljenja ne bo povzročil manjšo učinkovitost cepljenja, vse tri odmerke cepiva pa naj bi deklice dobile znotraj enega leta.

11. Kaj svetujete staršem enajstletnic, ki so se znašli pred odločitvijo, ali svoje hčerke cepiti ali ne? In hipotetično: če bi bili vi starš enajstletne deklice, ali bi se odločili za cepljenje ali ne in zakaj?

Za cepljenje hčerke bi se zagotovo odločila, ker verjamem številnim in verodostojnim strokovnim podatkom, da je cepivo resnično učinkovito in varno ter da bo mojo hčerko v prihodnosti obvarovalo nekaterih hudih, življenjsko nevarnih, pa tudi neprijetnih bolezni. Enako svetujem staršem – da zaupajo koristim, ki jih prinaša cepljenje, in se za cepljenje svojih enajstletnih deklic odločijo. Odgovornost in dolžnost staršev je, da tako omogočijo tudi svoji deklici čim boljše možnosti za zdravje, kakovostno življenje in srečo v prihodnosti.