"26 smrtnih primerov v Ameriki in umik cepiva v Španiji dokazujejo, da je lahko cepivo smrtno nevarno, čeprav uradno vzročne povezave med cepljenjem in smrtnimi primeri niso potrdili. Ker pa v 80 do 90  odstotkih okužb s HPV naše telo virus izloči samo, se lahko sami zavarujemo z močnim imunskim sistemom in seveda z odgovorno spolnostjo," je povedal Verbič.

1. Zakaj ste proti cepljenju?

Nismo proti cepljenju, smo proti obveznosti cepljenja in proti zapravljanju davkoplačevalskega denarja za nepotrebne in celo škodljive medicinske posege, kakršno cepljenje je. Zagovarjamo pravico vsakogar, da se svobodno odloča o samem sebi. Svobodno odločanje pa je mogoče le, če je na voljo možnost izbire med vsaj dvema opcijama, in če ima tisti, ki se odloča, dovolj informacij, na podlagi katerih bo sprejel odločitev. Glede cepljenja deklic proti HPV na koncu odločajo starši, ki bi zato morali biti dobro informirani o vseh vidikih cepljenja, a večinoma niso. Enostranska informiranost o zgolj dobrobiti cepljenja sploh ni informiranost, pač pa propaganda. Je v tem primeru izbira sploh mogoča?

2. Kakšni, menite, da so lahko dolgoročni učinki cepljenja? Kakšna so tveganja?

Po treh letih uporabe seveda še ne moremo govoriti o dolgoročnih stranskih učinkih tega cepljenja, spoznali jih bomo šele po daljšem obdobju. O dolgoročnih pozitivnih učinkih cepiva vprašajte medicino in proizvajalca, ki vam bo verjetno zagotovil 100-odstotno in dolgotrajno zaščito proti dvema oziroma štirim tipom humanega papiloma virusa, odvisno za katero cepivo gre. Očitno so jasnovidni. Če rezultati čez leta ne bodo pozitivni in se incidenca raka na materničnem vratu ne bo zmanjšala, bodo pa našli drugega krivca za to – na "zalogi" je še več kot 30 visokorizičnih tipov in podtipov HPV.

Uradno potrjeni stranski učinki, ki pa se pojavljajo neposredno po cepljenju ali v krajšem obdobju po cepljenju, so: rdečina in bolečina na mestu vboda, izpuščaj, srbečica, koprivnica, glavobol, vročina, slabost, bruhanje, driska, bolečine v hrbtu in okončinah, bolečine v sklepih in mišicah, težave s srcem in krvnim obtokom, težave z dihali, splošna oslabelost, izčrpanost, vrtoglavica, omedlevica, začasna izguba spomina, težave z govorom in sluhom ter druge manj značilne reakcije. Posledice cepljenja so tudi genitalne bradavice in bradavice na obrazu, rokah in nogah, ne glede na to, da so bili predhodni testi na prisotnost HPV in bradavic pri prizadetih negativni.
V času kliničnih raziskav so pri cepljenih nosečnicah ugotovili povečano število spontanih splavov in okvar ploda. Pri otrocih cepljenih doječih mater se je v 30 dneh po cepljenju povečalo število primerov bolezni dihal. Raziskave na podganah in miših so pokazale nenavadno visoko stopnjo neplodnosti. Zaradi vseh teh razlogov proizvajalec nosečnicam uporabo cepiva odsvetuje ali predlaga posebno pozornost in posvetovanje z zdravnikom.

3. Kakšni pa so možni resni stranski učinki in ali so jih v kateri od držav, ki cepljenje že izvaja, ugotovili?

Do zdaj znani resni stranski učinki tega cepiva so astma, artritis, lupus, vaskulitis, tromboza, bronhospazem, mišični revmatizem, gastroenteritis, vnetje slepiča, vnetje centralnega živčnega sistema, pareza, paraliza, Gulliain Barre sindrom, zastoj srca, anafilaktična reakcija, izguba zavesti in druge bolezni, katerih vzročnost se bo dokončno potrdila šele ob množični uporabi cepiva skozi daljše obdobje. Najresnejši stranski učinek cepiva je seveda smrt, ki pa ni tako zelo redka, kot navajajo nekateri uradni viri in zagovorniki cepljenja. Klinična študija ter časovno omejena aplikacija cepiva na ozki ciljni skupini namreč ne nudi dovolj reprezentativnega vzorca, da bi vzročno povezavo lahko potrdili z veliko statistično gotovostjo. Če vzročne povezave med cepljenjem in boleznimi oziroma smrtjo ne morejo ali nočejo potrditi, še ne pomeni, da jih tudi v resnici ni.

4. Ali je možno, da je šlo v primeru 19-letne Avstrijke, ki je bila cepljenja proti HPV in je umrla zaradi krvnega strdka, za kakršno koli povezavo med cepljenjem in smrtjo? In kako komentirate skoraj 30 smrtnih primerov v Ameriki, kjer so razdelili že več kot 25 milijonov odmerkov cepiva?

Tromboza je potrjen in dokaj pogost zaplet po cepljenju s tem cepivom, včasih na žalost tudi s tragičnim izidom. V ZDA je zaradi krvnih strdkov in težav s srcem več deklet, ki predhodno niso imele zdravstvenih težav, umrlo nekaj ur po cepljenju, in te nesporne primere vzročne povezanosti je prijavilo zdravniško osebje. Pri večini uradno prijavljenih primerov pa vzročne povezanosti med cepljenjem in smrtjo ne priznajo. Zdravniki in preiskovalci se pri tem pogosto sklicujejo na nedokazano vzročno povezavo, na predhodne bolezni, ki naj bi vplivale ali celo povzročile smrt, na določene nejasnosti, ki jih za nazaj ni mogoče pojasniti, zavedajo pa se tudi dejstva, da laični osebi vzročne povezanosti med cepljenjem in smrtjo oziroma poškodbo praktično ni mogoče dokazati. Tako so v ZDA pri vseh 26 do zdaj uradno prijavljenih in potrjenih primerih smrti navedli obrazložitev, "da pri teh primerih smrti ni nikakršnih nenavadnih vzorcev ali odstopanj, ki bi kazale na vzročno povezanost s cepljenjem".
Med razlogi za takšno apriorno zavračanje vzročne povezanosti je na prvem mestu verjetno zavračanje pravne in materialne odgovornosti proizvajalcev cepiv in zdravstvenih oblasti v primerih resnih posledic cepljenja, saj lahko oškodovanci ali njihovi sorodniki od odgovornih v civilnih tožbah izterjajo visoke odškodnine, če jim uspe dokazati vzročno povezavo. Takšni sodni postopki lahko škodijo prodaji cepiva in vplivajo na vrednost delnic, v nekaterih primerih pa je proizvajalec zaradi dokazane škodljivosti zdravilo oziroma cepivo primoran celo umakniti iz prodaje. Nezaupanje v cepiva pa bi ne nazadnje vrglo slabo luč tudi na medicino, za katero predstavlja cepljenje enega največjih dosežkov v zgodovini.

5. Ali obstajajo kateri drugi učinkoviti preventivni ukrepi, s katerimi bi lahko brez cepljenja zmanjšali možnost okužbe z virusom HPV, ki povzroča raka materničnega vratu?

Najboljši način preprečevanja okužb in obolenj, povezanih s HPV, je – podobno kot pri vseh drugih boleznih – preventiva. Bistvenega pomena je zdrav način življenja in prevzemanje odgovornosti zase in za svoje zdravje. Zdrava prehrana, čista pitna voda, gibanje na svežem zraku in duševna uravnovešenost igrajo zelo pomembno vlogo pri preprečevanju bolezni, saj organizmu zagotavljajo osnovne pogoje za zdrav imunski sistem, ki je naša edina obramba pred nalezljivimi in nenalezljivimi boleznimi. V 80  do 90 odstotkih okužb s HPV organizem virus izloči sam, kar dovolj zgovorno kaže na vlogo in moč imunskega sistema. Če telesu zagotovimo osnovne pogoje za zdravo delovanje, ne potrebujemo nikakršnih zdravil ali cepiv, saj se organizem s prečiščenjem ozdravi sam.
Pogosto menjavanje partnerjev, tvegane spolne prakse, pomanjkljiva higiena in drugi rizični dejavniki predstavljajo povečano tveganje za okužbo s HPV. Velja omeniti, da med dokaj učinkovita sredstva preprečevanja okužb s HPV sodi redna uporaba kondoma. Najmanj tvegana je seveda spolna vzdržnost ali resna zveza z enim partnerjem. Ob današnjem razuzdanem življenjskem slogu mladih je takšna praksa prej izjema kot pravilo, a to vseeno ne spremeni dejstva, da mora vsakdo – ne glede na svojo starost – prevzeti odgovornost za svoja dejanja.

6. Kaj svetujete staršem enajstletnic, ki so se znašli pred odločitvijo – ali svoje hčere cepiti ali ne? In hipotetično: če bi bili vi starš enajstletne deklice, ali bi se odločili za cepljenje ali ne in zakaj?

Starši naj poiščejo objektivne vire informacij in se dobro poučijo o naravi okužbe s HPV ter načinih preprečevanja bolezni. O spolnosti in preprečevanju bolezni naj se odkrito pogovorijo tudi z otrokom, ki naj ima pri odločanju o načinu zaščite (cepljenju) vsaj enakopravno vlogo ali celo glavno besedo, če je dovolj zrel, da razume, za kaj gre, in je sposoben odločati o sebi. V skladu s svojo starostjo naj prevzame tudi primeren del odgovornosti. Če se bodo vendarle odločili za cepljenje, naj od zdravnika pridobijo celovite informacije o cepljenju in cepivu, tudi in predvsem tiste o negativnih lastnostih cepiva, ki jih je zaradi narave podatkov po navadi težko pridobiti. Seznanjeni morajo biti z vsemi stranskimi učinki in kontraindikacijami, zdravnik pa mora ugotoviti zdravstveno stanje otroka pred cepljenjem, po možnosti pa tudi okuženost s posameznimi virusi HPV (6, 11, 16, 18), proti katerim se cepi. Raziskave so pokazale, da cepljenje proti tipu HPV, ki je v telesu že prisoten in ga organizem ni izločil, ciljne skupine ni samo zaščitilo pred okužbo oziroma jo ozdravilo, ampak je celo povečalo možnost rakavih obolenj.
Kar se tiče moje osebne odločitve glede cepljenja hčere proti HPV: čez dve leti bo hipoteza postala praksa in takrat bom pri hčeri uveljavljal svoje mnenje, odločala pa bo ona. Po vseh odkritih pogovorih in dobri informiranosti o naravi bolezni ne dvomim, da se bo odločila za tisto možnost, ki je zanjo najboljša. Pa naj bo to cepljenje ali kaj drugega. Vseeno upam, da se bo odločila za zdrav način življenja, za naravo.