V medijih pogosto zasledimo zgodbe o tem kako srečne so mamice, ki so zanosile z biomedicinsko pomočjo. Le redko pa se zavedamo, da k podobni sreči lahko prispevamo tudi sami. Seveda je za to potrebno žrtvovati nekaj svojega časa in celo potrpeti nekaj bolečine, vendar je rezultat tega altruističnega dejanja tako čudovit, da ob misli nanj lahko pozabimo na vse "žrtve". Z darovanjem lastnih spolnih celic lahko osrečimo najmanj tri ljudi: starša, ki si želita otroka in otroka, ki drugače ne bi privekal na svet.

Zakaj se pri nas zbirajo darovane spolne celice? 
So pari, ki jim nosečnosti ne moremo zagotoviti drugače kot z darovanimi spolnimi celicami. Predvsem tisti, ki svojih spolnih celic nimajo.

Nekatere pomanjkljivosti te vrste so prirojene, nekatere pa pridobljene, bodisi z operacijo, s kakšno poškodbo, z zdravljenjem nekaterih bolezni. In takšni pari, če hočejo biti starši, morajo dobiti spolne celice zdravega darovalca. In to je pri nas praktično edini motiv zbiranja darovanih spolnih celic. Drugi razlogi nas pravzaprav ne zanimajo.

V Ameriki darovalec dobi plačilo za darovano seme, jajčne celice, kaj pa pri nas? 
Pri nas je darovanje spolnih celic neodplačno. Tu veljajo enaka pravila kakor za darovanje drugih tkiv – krvi, organov … To je zakonsko regulirano in tudi sicer Svet Evrope priporoča, da naj bo darovanje celic oz. tkiv čimbolj altruistično.

Se veliko žensk odloči za darovanje?
Moških darovalcev je neprimerno več. Z njimi nekako pokrijemo svoje potrebe. Pri nas je čakalna doba za moško spolno celico približno leto dni.

Kar zadeva ženske spolne celice, pa imamo darovalk bistveno premalo in pokrijemo le manjši del lastnih potreb. Zato marsikatero žensko, ki spolno celico potrebuje napotimo kam v tujino.

Se lahko dve ženski odločita, da bo ena drugi darovala spolno celico? 
Neposrednega darovanja pri nas ni. Pri nas je darovanje anonimno, tako da niti prejemnica ne ve, kdo je spolno celico daroval, niti darovalka ne ve, komu jo je dala. Ta ukrep je tu zato, da bi se izognili kakršnimkoli nesporazumom, do katerih bi utegnilo priti kasneje. Zato tudi med prijateljicami, sorodnicami ali komerkoli, celic ne izmenjujemo. Taka pacientka lahko pride in daruje celico, ki gre v tako imenovan bazen celic, od koder potem dobijo celice tiste, ki pridejo na vrsto.

Kako poteka darovanje semena si približno predstavljamo. Kako pa poteka postopek darovanja jajčnih celic? 
Moški svojo spolno celico lahko daruje sam, tako da s tem ni kakšnih posebnih težav. Žensko jajčno celico pa moramo pridobiti iz telesa. Zato jo ženska lahko odda le tako, da jo punktiramo. Pod ultrazvočno kontrolo s tanjšo iglo punktiramo jajčnike in iz njih, iz tistih mehurčkov, foliklov, ki zrastejo na jajčnikih, izčrpamo tekočino, v kateri so spolne celice.

Je postopek boleč? 
To je postopek, ki je nekoliko neprijeten, koliko je boleč, morate vprašati tiste ženske, ki so imele izkušnjo s punkcijo jajčnikov. Nekatere trdijo, da postopek ni posebno boleč, drugim pa je precej neprijetno. Toda to je edini način, s katerim lahko sploh pridobimo jajčne celice.

Kdo lahko daruje spolne celice? Kakšni so pogoji? 
Vsi darovalci morajo biti stari vsaj 18 let. Ženske lahko darujejo do 35. leta, moški do 55. leta. Vsi darovalci morajo biti zdravi in ne smejo imeti kakšnih posebnih degenerativnih bolezni, tako sami kot v njihovi družini. Poleg tega povprašamo tudi po nekaterih drugih rizičnih faktorjih.

Vprašalnik zajema tudi vprašanja o izobrazbi, poklicu in drugih osebnih okoliščinah. Zakaj, če pa so osebni podatki darovalcev tajni? Komu so pomembne te informacije? 
Nam samim. Na teh vprašanjih ne vztrajamo. Ne vrtamo ne vem kako v globino. Zanimajo nas predvsem vzroki za darovanje, ker bi radi pridobili več darovalcev. Vedeti želimo, ali je tudi pri nas kakšen razlog, da je darovalcev toliko in ne več. Ali je možno, da se začnemo kako drugače obnašati, da bi na ta način pridobili več darovalcev. Zanima nas na primer od kod je darovalec dobil informacijo – iz medijev, neposredno od nas, na naši kliniki ali kje drugje …

Povprašate pa na primer tudi, ali se potencialni darovalec ukvarja s prostitucijo. Zakaj? 
Ta vprašalnik smo zastavili tako, da z njim zagotovimo čim manjše tveganje za prejemnike in prejemnice.

Seveda ni razlog sama narava dela, če že govorimo o prostituciji. Zanimajo nas predvsem nalezljive bolezni in posledice, ki jih takšna vrsta dela lahko prinese.

Kako pa veste, če je nekdo zelo promiskuiteten? 
Tega ne moremo vedeti. V medicini se moramo vedno zanesti na informacije, ki nam jih da pacient in tega ne preiskujemo.

Kako pa ugotovite obolelost, če kakšna bolezen ni očitna takoj ob darovanju?
Vsi darovalci morajo opraviti tudi serološke teste, se pravi teste na nalezljive bolezni, še nekaj mesecev po zadnjem darovanju. Mi vse spolne celice zamrznemo in jih uporabimo šele takrat, ko preverimo, da v času darovanja potencialni darovalec ni bil okužen s katerokoli od bolezni. Spolne celice nikoli ne uporabimo sveže.

Koliko časa cel postopek vzame darovalcu? 
Darovalcu pravzaprav niti ne veliko. Darovalec najprej izpolni vprašalnik, potem se z njim pogovorimo, sledi darovanje krvi na zavodu za transfuziologijo in potem se dogovorimo, kdaj bo prišel darovat seme.

Pri darovalkah je postopek nekoliko bolj kompleksen. Ker želimo pridobiti več spolnih celic, darovalke ponavadi dobijo zdravila še preden darujejo. Potem pa je potrebno organizirati punkcijo, kar je tudi dokaj zahtevno, saj je v ozadju cela ekipa in tega ne opravi en sam zdravnik.

Darovanje spolnih celic je popolnoma anonimno. Darovalec nima nobenih pravic, ne dolžnosti do otrok spočetih s pomočjo medicine. Kako pa ve, da ni biološki starš številnih otrok? 
Zato, ker spolne celice enega darovalca lahko uporabimo samo v dveh družinah in zato, ker semena ne izvažamo. Se pravi, da je lahko udeležen samo pri potomcih dveh družin.