Razlogi, zaradi katerih se ženske odločajo za splav, so različni. Vsem pa je skupno to, da se jim zdi ta rešitev edina možna. Ženska, ki se odloči za splav, je vselej v stiski in ne ve, kje poiskati ustrezne informacije. Zato smo dr. Saša Drobniča prosili, naj nam odgovori na nekaj vprašanj o splavu na željo ženske.

Do kdaj je ta možen, kakšni so pogoji, kakšnen je postopek, kakšne vrste splavov delajo v Sloveniji in kakšne so morebitne posledice?

Do zaključenega desetega tedna, vendar se dolžina nosečnosti šteje od prvega dne zadnje menstrualne krvavitve. Do desetega tedna je odločitev o prekinitvi nosečnosti stvar osebne odločitve ženske.

Obstajajo različne vrste splava. Od česa je odvisno, kakšno vrsto splava opravite?
Postopki se razlikujejo predvsem glede na višino nosečnosti. Sicer pa se lahko pacientke odločijo med prekinitvijo nosečnosti z instrumenti ali z zdravili.

V kakšnih primerih se odločajo za eno ali za drugo obliko?
Za prekinitev z zdravili se ženske navadno odločajo, ker imajo boljši občutek. Zdi se jim, da je zdravstveni poseg manjši, da ni poseg v maternico. Po drugi strani pa je instrumentalni postopek hitrejši in kakšna dolgoročna kontrola ni potrebna, ali pa je bistveno manj potrebna, kot je pri zdravstvenem ali medicinskem splavu. Končna odločitev pa je seveda na strani ženske.

Kako hitro je splav opravljen in kako hitro si ženska opomore?
Če govorimo o prekinitvi majhne nosečnosti, traja postopek, ki mu mi rečemo endometrijska aspiracija ali minimalni splav, eno minuto. Splav z zdravili pa traja nekaj dni. Ker pacientke krvavijo in ker tudi ta postopek ni povsem neboleč, se pacientke včasih raje odločijo za instrumentalno prekinitev nosečnosti.

Najbrž pa tudi instrumentalna prekinitev nosečnosti ni povsem neboleča?
Ni povsem neboleča, zlasti pri ženskah, ki še niso rodile.

Koliko časa pa mora ženska, ki se odloči za operativni poseg, ostati v bolnici?
Če prekinemo višjo nosečnost in naredimo klasično umetno prekinitev nosečnosti z anestezijo, ostane pri nas nekaj ur. Na primer do popoldneva, zaradi anestezije same. Če anestezije ni in če ni težav, pa jo lahko odpustimo takoj.

Kakšni so možni zapleti (neplodnost, vnetja) in kako se odpravljajo?
Vnetje je seveda možen zaplet, zato pacientke opozorimo, da naj, če imajo težave, pridejo čim prej na pregled. Vnetje, ki je dovolj zgodaj zdravljeno, ne pusti posledic neplodnosti. Drugi stranski učinki so lahko nekoliko močnejša krvavitev, v izjemnih primerih pa tudi perforacija oz. defekt maternice, ampak to se zgodi redkokdaj.

Od 10. tedna nosečnosti je za splav potrebno dovoljenje komisije. V katerih primerih je dovoljena prekinitev nosečnosti po 10. tednu?
Po desetih tednih nosečnosti se splav lahko opravi, le če obstaja za to medicinsko ali socialno utemeljen razlog. In takega potrdi komisija.

Kdo pa sestavlja komisijo?
Socialni delavec, ginekolog in internist.

Na osnovi kakšnih informacij se komisija odloča?
Na osnovi medicinskih, če jih seveda imamo na razpolago. Na primer na podlagi ultrazvočne preiskave nosečnosti, če ta pokaže, da nosečnost ni takšna, kakršna bi morala biti. Komisija pa se odloča tudi na podlagi prošnje, v kateri ženska navede razloge, zakaj bi želela prekiniti nosečnost. Potem je pa stvar komisije, kako se odloči.

Je recimo posilstvo zadosten razlog?
To je razlog, ki ga komisija vsekakor upošteva. Sicer pa je dovolj, če ženska prepriča komisijo, da so njeni razlogi, zakaj bi želela prekiniti nosečnost, res tehtni. Zato je tukaj komisija, da se posveti vsakemu primeru posebej.

Se ženskam po opravljenem splavu nudi kakšna psihološka pomoč, svetovanje?
Pri nas imamo psihologinjo in socialne delavke, ki so izobražene in šolane za to, da že pred samim splavom lahko nudijo strokovno pomoč. Če se pacientka odloča, ali prekiniti nosečnost ali ne, ji osvetlijo vse vidike nosečnosti in prekinitve nosečnosti. To ji lahko nekoliko olajša odločitev.

Pa po splavu? Morda bi bilo smiselno tudi kakšno izobraževanje o kontracepciji?
Vsaki, ki prekine nosečnost, povemo, da mora po posegu h ginekologu na kontrolo. Takrat preverimo uspešnost prekinitve nosečnosti in jo informiramo o ustreznih načinih zaščite pred nezaželeno nosečnostjo. Kajti veliko žena splave ponavlja, ravno zaradi tega, ker niso dovolj dobro obveščene o kontracepciji.

Je povratnic več med mlajšimi ali starejšimi ženskami?
Med mladimi pravzaprav ni zelo veliko umetnih prekinitev nosečnosti. Najbolj rizična je skupina med tridesetim in štiridesetim letom. Največ povratnic je med ženskami, ki o teh stvareh praktično že vse vedo in so velikokrat tudi že same mame, tako da je težko reči, zakaj niso zaščitene.

Se kakšna ženska premisli tik pred zdajci?
Tudi to se zgodi, čeprav redkokdaj. Če vidimo, da ženska omahuje, jo vprašamo, ali bi želela še kakšen dan počakati in premisliti, da ugotovi, ali je to res njena želja.

So se s spodbujanjem rodnosti poostrili postopki za odobritev splava?
Nobene povezave ni ne z zdravljenem neplodnosti in s spodbujanjem rodnosti ne s splavom in s spodbujanjem rodnosti. To niso elementi iste zgodbe.

Glede na to da opravljate umetne oploditve in splave: ali kdaj čutite razdvojenost?
Določenih posegov človek nikoli ne opravlja rad. To so pač stvari, ki jih včasih moraš početi. Če pa je kdo prepričan, da tega ne more početi, lahko uveljavlja ugovor vesti in mu umetnih prekinitev nosečnosti ni treba delati.