Holesterol je snov, nujno potrebna za nastanek celičnih membran, steroidnih hormonov in žolčnih kislin. Težava pa se pojavi, če pride do povečane koncentracije holesterola v krvi, še posebej holesterola LDL, zaradi česar lahko pride do srčno-žilnih bolezni. Zaželena vrednost celotnega holesterola je do 5,2 mmol/L in mejna vrednost med 5,2 do 6,2 mmol/l. Približno 50 odstotkov odraslih v razvitem svetu ima koncentracijo holesterola v krvi nad 5 mmol/l, okoli 20 odstotkov pa celo nad 6 mmol/l. Je pa v primeru zvišane vrednosti holesterola treba vzroke iskati tudi drugje. Vzroki so lahko sladkorna bolezen, ledvično obolenje, proteinurija, jetrna obolenja, zloraba alkohola, hipotiroidizem …

2. Kaj je glavni vzrok za pojav zvišanega holesterola v krvi?

Nezdravo prehranjevanje in nezadostna telesna dejavnost sta glavni vzrok za kronične nenalezljive bolezni, kot so na primer zvišan krvni tlak, zvišane vrednosti holesterola in glukoze v krvi. Od sedmih ključnih dejavnikov tveganja za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni (zvišan krvni tlak, zvišan holesterol v krvi, zvišan indeks telesne mase, znižan vnos zelenjave in sadja, telesna nedejavnost, alkohol, kajenje), jih je pet tesno povezano s prehrano.

3. Kaj torej jesti?

Priporočeno je uživanje zdrave kombinacije hrane, kar pomeni, da v vsak obrok vključimo sadje in zelenjavo, dajemo prednost polnovrednim žitom in žitnim izdelkom, kakovostnim maščobam (predvsem oljčnemu in repičnemu olju), manj mastnemu mleku in mlečnim izdelkom ter zmernemu uživanju pustega mesa, jajc in rib. Živila živalskega izvora poleg nasičenih maščobnih kislin pogosto vsebujejo veliko holesterola. Z zmanjšanim uživanjem živil živalskega izvora ponavadi zmanjšamo tudi vnos holesterola. S hrano naj na dan ne bi vnesli več kot 300 mg holesterola. Uživamo tako izključno pusta mesna živila in dodajamo hrani le kvalitetna olja; uživamo več morskih rib z veliko omega maščobnih kislin, ali najmanj enkrat na teden okoli 200 gramov morskih rib (losos, sardine, slanik); dnevno zaužijemo najmanj 5 do 7 enot sadja in zelenjave, ali skupaj 500 do 700 gramov (od tega naj bo več polovica zelenjave); v dnevni jedilnik vključimo več živil s topnimi vlakninami (stročnice, ječmen, oves, grah, jabolka, pomaranče in hruške), kot dnevne prigrizke, namesto mastnega, sladkega in slanega peciva, vključimo oreške (orehe, mandeljne itn); dober učinek na vrednosti holesterola ima zmanjšana količina sladkorja.

4. Kakšna je razlika med LDL in HLD holesterolom?

LDL ali slabi holesterol v krvi povečuje tveganje za razvoj bolezni srca in ožilja, medtem ko ga HDL holesterol znižuje. Nekatere nasičene maščobne kisline zvišujejo koncentracijo holesterola v krvi in še posebej koncentracijo slabega ali LDL holesterola. Nekatere mononenasičene in polinenasičene maščobne kisline pa znižujejo koncentracijo LDL holesterola, če v prehrani z njimi nadomestimo nasičene maščobne kisline. Tudi transmaščobne kisline, ki jih lahko vsebujejo nekatera živila živalskega izvora, trde margarine ter ocvrta hrana, zvišujejo koncentracijo LDL holesterola v krvi in znižujejo koncentracijo HDL holesterola.

5. Kaj če le prehrana ni učinkovita?

Predvsem osebe z mejnimi vrednostmi holesterola v krvi, lahko normalizirajo krvne lipide že samo z ustrezno prehrano in z vsakdanjo telesno aktivnostjo ter zmanjšanjem stresa. Šele če ti ukrepi niso zadostni, se uvede zdravljenje z zdravili, ki pa ga vedno spremlja tudi dieta.

6. Katere pa so najpogostejše škodljive navade Slovencev, ki povišujejo vrednost holesterola?

Podatki raziskave IVZ, Prehrambene raziskave odraslih prebivalcev Slovenije z vidika varovanja zdravja (2009) v primerjavi z raziskavo iz leta 1997, kažejo, da se je pogostost uživanja rib in mesnih izdelkov v primerjavi z letom 1997 znižala, kar kaže na neugoden trend. Rezultati raziskave kažejo, da več kot polovica anketiranih pri pripravi jedi vsakič uporablja rastlinsko olje, olivnega pa četrtina anketiranih. Največji delež anketiranih uživa maslo, ocvirke in majonezo ter uporablja rastlinsko mast le nekajkrat na mesec. V primerjavi z letom 1997 pa se je povečala uporaba olja ter olivnega olja (kar je ugodno) ter margarine. Delež tistih, ki nikoli ne uživajo manj mastnih mlečnih izdelkov, se je znižal, povišal pa se je delež tistih, ki nikoli ne uživajo mesnih izdelkov z manj maščob. Primerjava rezultatov prikazuje trend boljše ozaveščenosti prebivalcev o zdravem načinu prehranjevanja, pri katerem sta poudarjena pomembnost uživanja manj mastnega mleka in mlečnih izdelkov in omejevanje uživanja mesnih izdelkov zaradi vsebnosti nasičenih maščob.

7. Za čem še umiramo Slovenci?

Tudi v Sloveniji je več kot 70 odstotkov smrti posledica najpogostejših kroničnih nenalezljivih bolezni. Med njimi vodijo bolezni srca in ožilja, ki še vedno predstavljajo vzrok okoli 40 odstotkov celotne umrljivosti slovenskega prebivalstva, kljub temu da se umrljivost zaradi srčno-žilnih vzrokov v naši državi manjša. Na drugem mestu glede na umrljivost so rakave bolezni, ki pa se z leti povečujejo. Dokazano je, da sodijo dejavniki nezdravega življenjskega sloga med ključne v procesih nastanka, napredovanja in pojavljanja zapletov najpomembnejših kroničnih nenalezljivih bolezni: bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni tipa II, nekaterih vrst raka, nekaterih kroničnih pljučnih obolenj, debelosti in osteoporoze ter drugih bolezni mišično-kostnega sistema. Velik javno zdravstveni problem v Sloveniji je tudi debelost. Debelost se tako kot v drugih zahodnih državah povečuje tudi v Sloveniji, saj že lahko govorimo o epidemiji prekomerne hranjenosti in debelosti. Narašča tudi delež otrok s prekomerno telesno težo. Prekomerna prehranjenost in debelost sta pomembna vzroka za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni.