Kaj je normalno in kaj ne?

Ali se količina trigliceridov giblje v normalnih mejah, lahko vaš zdravnik ugotovi že s preprostim pregledom krvi med merjenjem holesterola. Vsekakor veljajo naslednja merila:

- normalna količina trigliceridov: manj kot 150 miligramov na deciliter krvi (mg/dl) oziroma manj kot 1,7 milimola na liter krvi (mmol/l);

- povišana količina trigliceridov: 150–190 mg/dl (1,8–2,2 mmol/l);

- visoka raven trigliceridov: 200–499 mg/dl (2,3–5,6 mmol/l);

- izjemno visoka raven trigliceridov: nad 500 mg/dl (nad 5,7 mmol/l).

Holesterol in trigliceridi niso eno in isto!

Holesterol in trigliceridi predstavljajo različna tipa maščob. Trigliceridi skladiščijo neporabljene kalorije in organizmu zagotavljajo energijo, holesterol pa telo potrebuje za gradnjo celic in določenih hormonov. Ker ne holesterol in ne trigliceridi niso topni v krvi, po telesu krožijo s pomočjo proteinov, ki prenašajo lipide (lipoproteinov).

Kaj vse povzročajo trigliceridi?

Čeprav še ni znano kako, trigliceridi vplivajo na utrjevanje arterij oziroma na tanjšanje sten arterij in nastanek arterioskleroze ter na ta način povečujejo tveganje za kap, infarkt in bolezni srca. Zvišani trigliceridi v krvi so poleg tega pogosto znak drugih bolezenskih stanj, vključno z debelostjo, visokim krvnim tlakom, visokim krvnim sladkorjem in nenormalnimi količinami holesterola v krvi, ki prav tako povečujejo tveganje za bolezni srca in možgansko kap. Včasih je povišanje teh lipidov tudi znak slabo nadzorovane sladkorne bolezni tipa 2, hipotiroidizma oziroma slabega delovanja ščitnice, bolezni jeter in ledvic ter redkih genetskih bolezni, ki vplivajo na to, kako telo predeluje maščobo v energijo. Lahko pa so povišani trigliceridi tudi stranski učinek določenih zdravil, na primer betablokatorjev, kontracepcijskih tabletk, diuretikov, steroidov in tamoxifena, ki se uporablja za zdravljenje raka dojke.

Najprej spremenite življenjski slog!

Prvi način spopadanja s trigliceridi pomeni temeljito spremembo življenjskega sloga. Zdravniki priporočajo izgubo odvečne telesne teže, zmanjšanje vnosa kalorij v organizem in izogibanje sladkani in predelani hrani, ki vsebuje veliko enostavnih ogljikovih hidratov. Poleg tega morate omejiti holesterol, kar pomeni, da ga ne smete zaužiti več kot 300 miligramov dnevno oziroma manj kot 200, če ste srčni bolnik. Zato se izogibajte predvsem mesu, ki vsebuje veliko nasičenih maščob, rumenjakom in mlečnim izdelkom ter cvrti in hitro pripravljeni hrani, ki vsebuje transmaščobe. Uživajte raje zdrave mononenasičene maščobe, ki jih najdete na primer v olivah in arašidih, privoščite pa si tudi ribe, bogate z omega-3 maščobnimi kislinami.

Seveda se morate izogibati tudi kajenju in alkoholnim pijačam, ki vsebujejo ogromno kalorij in sladkorjev ter močno vplivajo na rast trigliceridov v krvi, poskrbite pa tudi za redno telesno aktivnost. Vsaj 30 minut vadbe na dan bo že dovolj, da bo zdravi holesterol začel izrivati slabega in trigliceride. Pojdite na sprehod v naravo, če nimate časa za to, pa vsaj hodite po stopnicah in med gledanjem televizije naredite nekaj počepov. Pomembno je tudi, da skrbno nadzirate sladkorno bolezen, če jo imate, in visok krvni pritisk.

Katera hrana vsebuje največ trigliceridov?

Najbogatejši viri trigliceridov so margarina, maslo, mast, meso in salame, polnomastno mleko in polnomastni siri, zato teh živil ne uživajte več kot dvakrat tedensko. Še bolje pa je, če se jim poskusite popolnoma izogniti, vsaj za nekaj časa. Omejite ali popolnoma izničite tudi vnos sladkorja, sladkarij in rafiniranih ogljikovih hidratov.

Ker trigliceride proizvajajo tudi jetra iz glukoze, morate spremeniti razmerje med sladkorji in hidrati ter maščobami. Sladkarije na primer uživajte največ dvakrat tedensko, in sicer po obroku, ne pa na prazen želodec. Uživajte tudi zadostne količine vlaknin in vitamina C. Vlaknine namreč pomagajo "očistiti" organizem odvečnih trigliceridov, vitamin C pa preprečuje čezmerno proizvajanje trigliceridov.

Če sprememba življenjskega sloga ne zadostuje …

Če po šestih mesecih spremembe življenjskega sloga količina trigliceridov in holesterola v vaši krvi ne bo upadla, vam bo zdravnik najverjetneje predpisal zdravila. Zdravila nikakor ne morejo nadomestiti zdravega življenjskega sloga, temveč so lahko le dopolnilo, zato ob prejemu zdravil nikar ne zaidite na stara pota neaktivnosti.

Terapija z zdravili je običajno osredotočena najprej na nižanje slabega holesterola v krvi (LDL-holesterola) in šele nato na nižanje trigliceridov. Za nižanje holesterola boste najverjetneje prejemali:

- Niacin, ki ga imenujemo tudi nikotinska kislina in ima sposobnost zniževanja trigliceridov in slabega holesterola. Zdravnik vam bo predpisal zdravilo, ki vsebuje niacin, nikar pa ne jemljite niacina, ki ga lahko dobite brez recepta, še posebej, če se pred tem niste pogovorili z osebnim zdravnikom. Nikotinska kislina namreč lahko reagira z drugimi zdravili in pri čezmerni uporabi povzroči nevarne stranske učinke.

- Fibrate, ki zmanjšajo trigliceride v krvi do 60 odstotkov in povečujejo vsebnost dobrega holesterola v krvi (HDL).

- Statine. Če imate poleg povišanih trigliceridov v krvi tudi malo lipoproteinov visoke gostote (HDL oziroma dobrega holesterola) in veliko lipoproteinov nizke gostote (slabega holesterola oziroma LDL), vam bo zdravnik morda predpisal statine ali kombinacijo statinov, niacina in fibratov. Zaradi pogostih stranskih učinkov zdravniku pri jemanju takoj sporočite, če čutite bolečino v mišicah, slabost, diarejo ali zaprtje.

- Omega-3 maščobne kisline v obliki prehranskih dopolnil, ki pomagajo pri zniževanju holesterola.

Če vam zdravnik predpiše zdravilo za zniževanje holesterola in trigliceridov, njegova navodila natančno upoštevajte. Pa ne pozabite na spremembo življenjskega sloga. Zdravila so res pomembna, a še vedno ne toliko kot način življenja!