Bolezen prepoznamo s testiranjem, ki je nujno še posebej, če smo v bolj izpostavljeni skupini. Lahko pa jo prepoznamo tudi po nekaterih simptomih. ’’Mine lahko kar nekaj tednov od časa, ko se je posameznik izpostavil okužbi, pa do pojava prvih simptomov in znakov okužbe s HIV. Bolniki imajo velikokrat vročino, lahko se potijo, bolijo jih mišice, težave imajo pri požiranju, imajo povečane bezgavke. Takšni bolniki pogosto navajajo, da se slabo počutijo, imajo drisko, lahko pa se pojavijo rdečkasti izpuščaji, opazijo lahko tudi majhne ranice na koži, v ustih ali zadnjiku. V 2 do 4 tednih večina težav mine. Okuženi je lahko celo nadaljnjih nekaj let popolnoma brez težav. Vendar pa pri nezdravljenih bolnikih imunski sistem postopoma propada, zato vse pogosteje prihaja do različnih okužb in drugih obolenj, ki jih zdravi ljudje lažje prebolijo, ali pa se pri njih sploh ne razvijejo,'' pove prof. dr. Tomažič.

HIV/aids je danes kronična obvladljiva okužba, a kljub ogromno znanja epidemija še vedno napreduje. Kot sporočajo z infekcijske klinike, je treba precej narediti na preventivi, s katero je treba nujno izboljšati kombinacijo bolj odgovornega obnašanja (varni spolni odnosi, uporaba kondomov in lubrikantov, poznavanje partnerja, zmanjšanje promiskuitete, previdnost pri alkoholu in rekreativnih drogah) in novih biomedicinskih preventivnih ukrepov.

TESTIRAJ in ZDRAVI!!!

Zelo pomemben je nov preventivni pristop: TESTIRAJ in ZDRAVI. V Sloveniji bi morali povečati število testiranj, predvsem v naši najbolj ranljivi skupini – to so moški, ki imajo spolne odnose z moškimi (MSM). Bolj aktivno bi bilo treba pritegniti družinske zdravnike in nevladne MSM-organizacije, ki morajo testiranje bolj približati ogroženim osebam. Vsakdo ima pravico, da pozna svoj HIV-status in ima v primeru okužbe vso potrebno podporo ter ustrezno zdravljenje. Še bolj se mora uveljaviti testiranje zunaj zdravstvenih ustanov; ameriška agencija za hrano in zdravila (FDA) je nedavno odobrila prvi test za testiranje na HIV za domačo uporabo, ki bi bil uporaben tudi pri nas. Izvedba testa je preprosta, test ima 92-% občutljivost in 99,98-% specifičnost, kar govori v prid veliki zanesljivosti testa. Šibkost testiranja je, da je test lahko negativen, če se je oseba okužila v zadnjih treh mesecih.
Med biomedicinskimi ukrepi sta na voljo še PEP (zaščitno zdravljenje z zdravili po izpostavitvi) in PrEP – zaščita s tabletami pred izpostavitvijo. PEP uporabljamo že vrsto let za zdravljenje po nevarni izpostavitvi virusu, ki se uvede v prvih 48 urah po izpostavitvi, zdravi se s tremi zdravili, zdravljenje pa traja štiri tedne. Učinkovitost je kot 80-%. PrEP so v ZDA uvedli nedavno, ko je tovrstno zaščito odobrila FDA. Učinkovitost je 44- do 75-%.

V Sloveniji bi tovrstna zaščita prišla v poštev samo v določenih, posebnih okoliščinah; npr. za neokuženega moškega, katerega partner je ravno začel jemati zdravila proti HIV in želita, kljub uporabi kondoma, imeti čim bolj zanesljivo zaščito. Pred uporabo PrEP moramo osebo testirati na hepatitis B, oceniti delovanje ledvic in vsake 2 do 3 mesece spremljati stanje glede okužbe s HIV. PrEP še ni odobren v Evropi.

Glede okužbe s HIV je nujno treba zmanjšati stigmo, diskriminacijo in predvsem homofobijo, ki je sama po sebi povezana z večjimi zdravstvenimi težavami. HIV bi bil problem današnjega časa tudi, če MSM-osebe sploh ne bi bile okužene. MSM-skupnosti in MSM-aktivisti so bistveno (ključno) prispevale k največjim uspehom boja proti aidsu: predvsem pri pospeševanju odkrivanja in uvajanja zdravljenja.

Cepiva, s katerim bi lahko preprečili nove okužbe s HIV ali upočasnili razvoj bolezni, žal še ni. Odkritje učinkovitega cepiva se odmika v prihodnost.

Kako pride do okužbe?

Do okužbe lahko pride med nezaščitenimi spolnimi odnosi, poleg tega pa tudi pri injicirajočih uživalcih nedovoljenih drog, ob stiku s krvjo onesnaženih igel ali drugih instrumentov, s katerimi nekdo kožo prebada. Okuži se lahko otrok pred ali med porodom, ali če okužena mati doji, tudi z okuženim materinim mlekom. Teoretično se je možno okužiti tudi pri prejetju okužene krvi ali krvnih pripravkov, vendar je v Sloveniji za to zelo majhna možnost. Če ste se obnašali tvegano glede morebitne okužbe s HIV, ne smete biti krvodajalec.

Koliko Slovencev se okuži z virusom HIV?

’’V zadnjih letih se je v Sloveniji bistveno povečalo število novoodkritih okužb s HIV in bolnikov z aidsom. Letno pri nas odkrijemo od 40 do 50 oseb, lansko leto jih je bili največ, 55, letos kaže, da jih bo okrog 50. Redno spremljamo 420 bolnikov, zdravimo 385 bolnikov, ki imajo HIV/aids,’’ pojasni prof. dr. Janez Tomažič in doda, da se v zadnjih letih število na novo okuženih povečuje, predvsem na račun tega, ker je z učinkovitim obvladanjem bolezni popustil strah pred umiranjem.

Prav zato strokovnjaki s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKCL priporočajo redna testiranja, če ima oseba pogosto tvegane spolne odnose, menjava številne partnerje in ima spolne odnose pod vplivom alkohola ali drog.

Če bi se želeli testirati, lahko to storite pri osebnem zdravniku, pri različnih zdravnikih specialistih, ki naroči brezplačno testiranje na okužbo s HIV. Brezplačno anonimno testiranje pa je omogočeno tudi na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, Japljeva ulica 2, in sicer vsak ponedeljek od 12. do 14.30.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na