''Če kronični hepatitis B ali C odkrijemo dovolj zgodaj, imajo v Sloveniji bolniki vse možnosti, da z ustreznim zdravljenjem preprečimo napredovanje bolezni do življenje ogrožajočih zapletov, kot so ciroza, odpoved delovanja jeter in rak na jetrih. V dveh letih smo denimo v petih podobnih akcijah skupno testirali 3109 ljudi, kar pri 70 pa je bil test na okužbo s HCV pozitiven. Dobršen del teh je danes že popolnoma ozdravljenih,'' pove prof. dr. Mojca Matičič, organizatorka in koordinatorica akcije iz Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKCL.

Testiranje, ki ga omogočamo na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja vsem, pomeni pomemben način za odkrivanje okužbe z virusoma hepatitisa B in C, ki v današnjem svetu predstavljata grožnjo predvsem zaradi tega, ker se okužbe ponavadi bolniki dolgo sploh ne zavedajo in poiščejo zdravniško pomoč šele tedaj, ko je bolezen že zelo težko obvladljiva. Pravočasno odkritje okužbe pa lahko pomeni ozdravitev oziroma obvladanje bolezni. Ob testiranju bo na voljo tudi zdravnik, ki bo testiranim osebam svetoval in podajal pojasnila o obolenjih, v glavni avli UKCL pa bodo mimoidoči na stojnici deležni strokovnega gradiva in usmerjanja. Informacijsko stojnico bodo študenti medicine postavili tudi v središče Ljubljane, na Prešernov trg.

Danes poznamo pet virusov, ki so najpogostejši povzročitelji vnetja jeter: virus hepatitisa A (HAV), B (HBV), C (HCV), D (HDV) in E (HEV). Kronični hepatitis B in C sta bolezni, ki pomembno okrnita kvaliteto življenja in lahko vodita v napredujočo jetrno bolezen in tudi življenje ogrožajoče zaplete. Dokazano sta povezana z nepopravljivimi posledicami v jetrih in nastankom raka na jetrih. S premišljenim vedenjem na različnih področjih svojega življenja lahko pomembno zmanjšamo možnost okužbe, s tem pa tudi njeno širitev med prebivalstvom.

Kdo je okužbi z virusom hepatitisa najbolj izpostavljen?

Za dosego teh ciljev je potrebno doseči primerno ozaveščenost ljudi, razumevanje pomena in načinov prenosa virusov hepatitisa ter ukrepov, s katerimi lahko te neugodne učinke omejimo. Med te ukrepe sodijo zlasti cepljenje proti hepatitisoma A in B, varna spolnost in izogibanje stiku z okuženo krvjo, predvsem pri menjavanju pribora ob intravenskem uživanju drog ali njihovem njuhanju, neprofesionalni tetovaži ali »piercingu« ali naključnem vbodu z odvrženo iglo. Tvegani načini življenja bistveno povečajo možnost okužbe in kroničnih posledic. Okužba pa je bila možna npr. tudi ob prejetju transfuzije krvi, preden se je le-ta rutinsko začela testirati na prisotnost obeh virusov. Kljub razvoju učinkovitih protivirusnih zdravil je potrebno poudariti, da le-ta lahko pomagajo le, če okužbo odkrijemo dovolj zgodaj, ko se je zaradi odsotnosti kakršnihkoli zdravstvenih težav bolnik večinoma še sploh ne zaveda.