Cepljenje je najučinkovitejši način zaščite pred pandemsko gripo, za katero se pričakuje, da bo v prihodnjih mesecih intenzivneje krožila med prebivalci Slovenije, po Evropi in drugih delih sveta. Zato si želimo, da bi se cepilo čim več ljudi. Cepljenje je še zlasti priporočljivo za osebe, ki imajo večje tveganje za težji potek bolezni. To so bolniki, ki imajo kronične bolezni dihal (astmo, kronično obstruktivno pljučno bolezen), kronične srčno-žilne bolezni (izjema je povišan krvni pritisk brez okvare notranjih organov, ki ne pomeni povečanega tveganja za zaplete gripe), kronične ledvične bolezni, kronične jetrne bolezni, kronične nevrološke bolezni, imunsko oslabelost zaradi bolezni ali zdravil, ki slabijo imunost, sladkorno bolezen (zdravljeno z zdravili), pa tudi nosečnice, osebe, starejše od 65 let, in otroci, mlajši od dveh let. S cepljenjem čim večjega števila prebivalcev – hkrati z vestnim izvajanjem higienskih ukrepov, ki so bili javnosti že predstavljeni (higienično kašljanje in redno ter temeljito umivanje rok) – lahko dosežemo, da bo s pandemsko gripo okuženih čim manj ljudi in bo posledično tudi manj zapletov bolezni pri ljudeh z večjim tveganje za težjo obliko.

2. Kakšni so možni stranski učinki cepljenja proti novi gripi?

Klinične študije, preučevanja in primerjave z modelnim cepivom ter sezonskimi cepivi so pokazali, da so neželeni učinki pri cepljenju proti pandemski gripi redki. Najpogosteje se pojavljajo zatrdlina, oteklina, rdečina in bolečina na mestu vboda, povišana telesna temperatura, glavobol, utrujenost, kar je podobno kot po cepljenju proti sezonski gripi. Na Inštitutu za varovanje zdravja RS (IVZ) bomo seveda spremljali potek cepljenja in tudi učinke, pridružene cepljenju.

3. So v kateri koli državi po svetu, kjer cepljenje že poteka, zabeležili kakšen smrtni primer, ki bi lahko bil povezan s cepljenjem ali pa je celo dokazano povezan s cepljenjem?

Iz držav, kjer cepljenje že izvajajo, še niso poročali o slabih izkušnjah s cepljenjem. Iz Švedske so nedavno poročali, da so umrle tri osebe, ki so bile predhodno cepljene s pandemskim cepivom, vendar dogodkov vzročno ne povezujejo s cepljenjem.

4. Ali lahko zagotovite, da je cepivo varno, in zakaj?

Klinične študije, preučevanja in primerjave z modelnim cepivom ter sezonskimi cepivi so pokazali, da je cepivo varno. Evropska agencija za zdravila (EMEA) je natančno preučila dokaze o kakovosti, varnosti in učinkovitosti cepiva, preden je Evropski komisiji izdala priporočilo za izdajo dovoljenja za promet. Vse informacije o cepivu lahko – tudi v slovenščini – najdete tudi na spletni strani EMEA.

Novo cepivo, ki ščiti pred okužbo s pandemsko gripo, je bilo treba izdelati, ker cepiva proti običajni sezonski gripi ne zaščitijo pred pandemsko gripo. Sicer pa ne gre za povsem novo cepivo, temveč za modelno, v katerega so vgrajene doslej že znane snovi, ki so v uporabi tudi v drugih cepivih. Preizkušena in dolgo znana je tudi tehnologija proizvodnje. Cepivo deluje podobno kot cepivo proti sezonski gripi in ne more povzročiti bolezni, saj je, kot se temu reče, mrtvo.

5. Kaj pravite na očitke, da je cepivo smrtonosno in celo nevarnejše od same nove gripe?

Dokumentacija o cepivu kaže, da je cepivo kakovostno, učinkovito in varno. Tako pričajo podatki in študije, na podlagi katerih je EMEA ugotovila, da je cepivo ustrezno za uporabo. Na provokacije in špekulacije, da je cepivo smrtonosno, se torej lahko odzivamo le z znanstvenimi dokazi, ki pričajo, da je cepivo varno in da predstavlja najboljši način preprečevanja okužbe s pandemsko gripo, ki pri večini prebivalcev sicer trenutno poteka v blagi obliki, pri osebah z večjim tveganjem za težji potek bolezni pa lahko povzroči precej težav in ne nazadnje tudi smrt.

6. Kako cepljenje poteka – kolikokrat se je treba cepiti oziroma v kakšnih časovnih razmikih?

Cepljenje, ki se je začelo 2. novembra, je organizirano v cepilnih centrih, ki so enakomerno razporejeni po državi – organizirani so v zdravstvenih domovih in območnih zavodih za zdravstveno varstvo. V začetni fazi jih bo 64. Posamezni centri bodo ljudi obveščali, kako bo cepljenje potekalo, ali se je treba predhodno naročiti, in sicer prek lokalnih medijev, oglasnih desk in podobno.

Odrasli in otroci, starejši od deset let, bodo cepljeni z enim odmerkom cepiva, razen če bo na osnovi kliničnih raziskav ugotovljeno, da bo potreben še drugi odmerek. Otroci med šestim mesecem in 10 letom starosti bodo dobili dva polovična odmerka s presledkom vsaj treh tednov. Dva cela odmerka pa sta predvidena za osebe z oslabljeno imunostjo zaradi bolezni ali zdravil, ki slabijo odpornost. Ti bodo drugi odmerek – prav tako kot otroci – dobili vsaj tri tedne po prvem.

7. Kdo se lahko cepi proti pandemski gripi in kdo ne?

Cepljenje je priporočljivo za vse nad šestim mesecem starosti, tudi za nosečnice in majhne otroke. Ni pa priporočljivo za osebe z znano alergično reakcijo na katero koli sestavino cepiva (na primer na jajčno beljakovino). Vendar je tudi pri njih cepljenje upravičeno, če je tveganje za okužbo veliko, saj so v vseh cepilnih ambulantah pripravljeni, da nudijo prvo pomoč, če se pojavijo težave. Cepljenje je treba odložiti med prebolevanjem akutne bolezni.

Če pa vas zanimajo argumenti proti cepljenju, o katerih smo povprašali Primoža Verbiča, predsednika Društva za svobodo odločanja, si preberite članek Cepljenje proti novi gripi – argumenti PROTI.

Svoje mnenje o cepljenju pa lahko izrazite tudi na FORUMU.