Kaj pravzaprav so garje?

Garje so nalezljiva kožna bolezen, ki jo povzroči majhna pršica, imenovana srbec oziroma Sarcoptes scabiei, ki v dolžino meri vsega 0,3 milimetra. Življenjski cikel tega zajedavca se prične z jajčecem, iz katerega se izvali ličinka, ki do popolne odraslosti preide še dve nimfni fazi. Samec doseže stopnjo odrasle žuželke v približno 14 dneh, samice pa v povprečju potrebujejo kakšen teden več, a so tudi bolj nevarne, saj vrtajo v roženo plast povrhnjice in delajo centimeter dolge rove, v katere dnevno izležejo 2 do 3 jajčeca ter izločajo iztrebke. V celotnem življenju v povprečju izležejo med 40 in 50 jajčec, nato pa, po približno 60 dnevih odmrejo in prepustijo mesto ličinkam. Samčki se nahajajo na površju kože in iščejo samice, po oploditvi pa odmrejo. Odrasla oseba ima pri okužbi na koži povprečno 12 samic, ki so najbolj aktivne ponoči, ko se koža pod odejo v postelji segreje, zato garje takrat tudi najbolj srbijo.

Garje najpogosteje prizadenejo kožo na neporaščenih delih telesa, kjer je izločanje loja manjše. Na udaru je lahko zlasti koža na prstih, notranjem delu zapestja, zadnjici, spolovilih, komolcih, pod pazduhami, za ušesi, v predelu pasu in okrog popka, na kolenih ali stopalih. Prepoznamo jih po hudem srbenju, ki ga ne povzročajo samo pršice, pač pa gre tudi za alergijsko reakcijo na njihove iztrebke. Srbenje se lahko pojavi tudi na predelih, ki sicer niso neposredno prizadeti, vse spremembe na koži pa so posledica vnetnega procesa zaradi imunskega odziva v koži na pršico ter njene izločke: slino, feces, jajčeca. Ker se bolnik ne more upreti praskanju, s tem poškoduje kožo in pršice prenese še na druga mesta.

Poleg srbenja so za garje značilni tudi nekaj milimetrov dolgi, nekoliko dvignjeni, rdečkasto-rjavi rovi, ki jih običajno sicer ni veliko, a so lahko precej moteči. Začetni del rova je vstopno mesto samice, prekriva pa ga drobna krasta, medtem ko je slepi konec rova komaj opazen in se kaže kot drobna izboklina, v kateri se nahaja samica. Pojavijo se tudi kot proseno zrno veliki rdečkasti izpuščaji, ki so prekriti z drobnimi krastami. Nekaj dni po naselitvi srbcev na vaši koži lahko pride tudi do bakterijske okužbe, ki lahko spominja na impetigo. Z garjami se okužimo predvsem s tesnim telesnim stikom, kot so daljše držanje za roke, spanje v isti postelji ali spolni odnos z okuženo osebo. Priložnostni dotik, kot je rokovanje ali objem, običajno ne zadošča za okužbo. Pršice ne skačejo ali letajo, temveč se plazijo po topli koži s hitrostjo 2,5 centimetra na minuto. V zunanjem okolju lahko pri sobni temperaturi in povprečni vlažnosti preživijo od 24 do 36 ur.

Kako poteka zdravljenje?

Garje lahko učinkovito zdravimo z mazili, ki vsebujejo permetrim, to je piretroidni insekticid, ki za človeka ni nevaren, nadležne pršice pa naj bi pomoril že po prvem nanosu. Ustrezno kremo ali emulzijo vedno enkrat dnevno, najbolje zvečer, nanesemo na hladno, suho kožo, nikoli takoj po topli kopeli. Pomembno je, da namažemo celotno telo, ne le okužene predele. Postopek ponavljamo od 3 do 5 dni. Kremo pustimo na koži od 8 do 24 ur, nato se umijemo, najprej s hladno in šele nato s toplo vodo ter z milom. Perilo in posteljnino operemo v pralnem stroju. Celoten postopek ponovimo čez teden dni. Zelo pomembno je, da se istočasno zdravijo vsi družinski člani in drugi, ki so imeli z okuženim tesni kontakti, stik koža na kožo ali spolni odnos, tudi če nimajo izpuščaja oziroma srbečice. Zato mora bolnik vse, s katerimi je imel tesne kontakte, obvestiti, da ima garje, in tega nikakor ne sme skrivati.

Garjavost ni nujno povezana z nečistočo

Po prvem nanosu zdravila na kožo obolelega za garjami je potrebno vsa oblačila, brisače in posteljnino oprati v pralnem stroju. Perilo, ki ga ne moremo oprati, shranimo v plastične vrečke najmanj 72 ur, v tem času pršica pogine. Pohištvo, ki je prevlečeno z blagom, izločimo iz uporabe za 24 ur in nato očistimo s sesalcem. Čeprav garje pogosto povezujemo s slabimi higienskimi razmerami, nečistoča ni pogoj za razvoj bolezni. Srbci se namreč pojavljajo tam, kjer se na enem mestu srečuje veliko ljudi. Garje niso nevarne, so pa neprijetne zaradi srbenja in sekundarne okužbe z gnojenjem zaradi praskanja. Zahtevajo doslednost pri zdravljenju in izvedbi vseh priporočenih ukrepov za okolje – le tako se jih bomo namreč lahko učinkovito in trajno znebili.