Bakterija listerija lahko povzroči hudo okužbo, predvsem pri majhnih otrocih, starejših ljudeh ali tistih, z oslabljenim imunskim sistemom. Posebej nevarna je tudi za nosečnice, saj lahko pride do okužbe maternice, kar lahko privede do spontanega splava ali mrtvorojenosti. Okuži se lahko tudi plod. Znaki okužbe so podobni znakom viroze ali gripe in se kažejo kot slabo počutje, bolečine v mišicah, glavobol in zvišana telesna temperatura. Obolenje spremlja tudi driska, slabost ali bruhanje. Včasih pa poteka z znaki sepse, meningitisa ali meningoencefalitisa. Okužba s to bakterijo se lahko konča tudi s smrtnim izidom, in sicer pri kar 20 odstotkih primerov.

Kje? Ker se prvi simptomi pojavijo nekaj dni ali celo mesec dni po okužbi, obolela oseba pojav simptomov običajno ne povezuje s hrano. Kljub vsemu je okužba z nevarno bakterijo listerijo največkrat posledica uživanja okuženih živil. Listerija se lahko pojavi na svežem sadju in zelenjavi, surovem mesu (carpaccio, tatarski biftek), delikatesnih živilih (paštete, mesne in zelenjavne majonezne solate/francoska, ruska, ameriška ..., mesni narezki), prekajenih ribah (losos, postrv, slanik..), sušiju, morskih sadežih, fermentirani salami in klobasah in mlečnih izdelkih izdelanih iz surovega mleka - torej še ne kuhanega ali obdanega ali podvrženega termičnemu postopku (Brie, feta sir, jogurti).

Kako se zavarovati pred njo? Da bi se zavarovali pred nevarno okužbo z listerijo poskrbite za redno čiščenje površin, na katerih pripravljate hrano. V boju proti listeriji je učinkovit alkohol, poleg tega lahko v kombinaciji z alkoholom uporabite tudi kvartarne amonijeve spojine. Sicer pa je dobro, da hrano shranjujete v hladilniku, kjer naj bo temperatura nižja od 4 °C, saj je to temperatura, pri kateri bo hlad preprečil razmnoževanje te bakterije. Sveže sadje in zelenjavo najprej dobro operite z zadostno količino pitne vode, nato pa osušite preden ga narežete. Izbirajte mlečne izdelke, na katerih je oznaka 'pasterizirano', sveže mleko pa dobro prekuhajte pred zaužitjem. Mesne izdelke in ribe dobro toplotno obdelajte, saj visoka temperatura uniči bakterijo, pri pripravi živil pa pazite na higieno.

2. Okužba s salmonelo

Okužba s salmonelo je ena najpogostejših črevesnih okužb v svetu in v Sloveniji, do katere pride z zaužitjem okužene hrane, lahko pa tudi ob stiku z okuženimi hišnimi ljubljenčki. Najpogosteje se pojavlja poleti, ko visoke temperature omogočajo dobro okolje za razrast bakterij, za njo pa je v Sloveniji leta 2011 obolelo približno 400 ljudi, tri osebe so zaradi okužbe umrle. Bolezni, ki jih povzročajo bakterije iz rodu salmonel, imenujemo salmoneloze, in se pojavijo 6 do 72 ur po zaužitju živila okuženega s salmonelo. Kažejo se kot bolečine v trebuhu, močna slabost, povišana telesna temperatura in diareja, v blatu se lahko pojavita kri in sluz, simptome pa lahko spremlja tudi bruhanje. Večina ljudi salmonelozo preboli brez zapletov, v nekaterih primerih pa lahko zaradi driske in bruhanja pride do izgube velike količine tekočin in s tem hude dehidracije, ko je lahko ogroženo celo življenje. Temu so bolj izpostavljeni dojenčki, starejši ali kronično bolni. Ogrožene bolnike je treba zdraviti v bolnišnici, kjer se jim s pomočjo infuzij nadomešča izgubo tekočin, prejmejo pa tudi antibiotik, če je potrebno. Sicer pa simptomi bolezni trajajo nekaj dni ali okrog tedna dni.

Kje? Do okužbe najpogosteje pride z zaužitjem okuženih živil živalskega izvora, kot so perutnina, govedina, mleto meso, salame, šunka, ribe, jajca in mlečni izdelki. Lahko pa tudi preko okuženih školjk, solat, majoneze in sladoleda. Zelo pogost vir okužbe je tudi priprava sladic, ki vsebujejo surova jajca. Če te sladice hranimo pri sobni temperaturi, se bakterije v njej hitro razširijo. Občasno se lahko oseba okuži tudi preko sadja, zelenjave ali drugih živil, ki so se kontaminirale ob stiku s prej omenjenimi izdelki. Do okužbe pa lahko pride tudi v stiku z vodo ali domačimi ljubljenčki (želvami, kačami in drugimi plazilci). Salmoneloze se pogosto pojavljajo pri ljudeh, ki imajo slabe higienske navade. To pomeni, da si po uporabi stranišča ne umijejo rok in podobno.

Kako se zavarovati pred njo? Živila živalskega izvora morajo biti vedno shranjena v hladilniku (do +4 °C), pred uživanjem pa jih morate dobro prekuhati ali prepeči. Pomembno je še, da pazite, da so površine, ki jih uporabljate, čiste, prav tako to pravilo velja tudi za nože in deske za rezanje živil. Dobro je, da ne uporabljate enakih površin za pripravo surovih živil in kuhane hrane. Tako na primer za rezanje zelenjave za solato ne uporabljajte iste deske kot za rezanje mesa, saj lahko zelenjavo na ta način okužite z nevarnimi klicami. Podobno velja tudi za uporabo istega pribora (noža, vilic …), s katerimi se dotikate živil. Tudi drugo hrano hranite v hladilniku, pazite pa na dobre higienske navade. Redno in natančno umivanje rok po vsaki uporabi stranišča in pred pripravo hrane, je osnoven, preprost in učinkovit način preprečevanja okužb. Oseba, ki ima drisko ali bruha, ne sme sodelovati pri pripravi hrane.

3. Okužba z E. Coli

Escherichia coli (E. Coli) je bakterija, ki je sicer v okolju močno razširjena in se nahaja tudi v prebavilih človeka in toplokrvnih živali. Obstaja približno 250 različnih sevov, približno 100 od teh pa povzroča obolenje pri ljudeh. To se pojavi približno tri do 4 dni po okužbi, lahko tudi do deset dni. Pojavijo se simptomi, kot so trebušni krči, driska (lahko tudi krvava), povišana telesna temperatura, slabost in bruhanje. Večina ljudi okreva v roku 10 dni, v redkih primerih pa se razvije hemolitično uremični sindrom (HUS) – nevaren zaplet z akutno odpovedjo ledvic, slabokrvnostjo in zmanjšanim številom trombocitov.

Kje? Z njo se lahko okužite preko hrane ali vode in stika z živalmi. Možen je tudi prenos iz človeka na človeka. Živila, ki so tvegana in pogosteje okužena z nevarnimi sevi te bakterije, so surovo (nepasterizirano) mleko in sir, goveje meso (v hamburgerjih, kebabu, salami), sveža zelenjava (ohrovt, špinača, zelena solata …) ali nepasterizirani sadni sokovi, kot je na primer jabolčnik. Kot vir okužbe so v preteklosti prepoznali tudi orehe in kalčke, vodo v jezerih, ribnikih, bazenih in neposredni stik s kozami, ovcami in drugimi živalmi.

Kako se zavarovati pred njo? Bakterija ne preživi običajnih temperatur kuhanja, cvrtja ali dušenja, zato je dobro, da uživate sveže skuhano hrano. Če hrano shranite za kasneje, jo hranite v hladilniku, nato pa znova dobro segrejte pred zaužitjem. Med pripravo pazite, da meso dobro prepečete ali prekuhate, sadje in zelenjavo operete s tekočo pitno vodo in se izogibate križanju poti surovih živil in že pripravljene hrane z ločenim shranjevanjem in pripravo. Pomembna je tudi higiena, kjer pazite, da si roke temeljito operete pred in med pripravo hrane. Pazite še, da redno menjajte krpe za pomivanje in brisače, ki jih perite na najmanj 60°C. Ljudje s prebavnimi težavami naj ne pripravljajo hrane.
 

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani ? To lahko storite s klikom na