"Podatki o živalih so zelo dobri in njegova uporaba pri dveh pacientih namiguje, da bi lahko imel ugoden učinek, a ker gre le za dva pacienta, mislim, da moramo biti previdni, preden bi delali kakršne koli zaključke," je dejal Fauci.

ZMapp so kot potencialno zdravilo označili šele januarja. Varnih preizkusov na ljudeh še niso opravili. Za zdaj ga je na voljo le malo, čeprav si proizvajalec, Mapp Biopharmaceutical iz San Diega, ki sodeluje s kanadskim Defyrusom, prizadeva za čimprejšnjo pospešitev proizvodnje.

A po mnenju Faucija bo za pospešitev proizvodnje potrebno veliko časa. Po njegovih besedah mora preteči več mesecev, da bo na voljo vsaj skromna količina seruma.

Do seruma je zadržan tudi ameriški mikrobiolog in eden vodilnih raziskovalcev ebole Thomas Geisbert. Kot je poudaril za nemško tiskovno agencijo dpa, bi lahko bil 33-letni okuženi ameriški zdravnik, ki naj bi se mu po poročanju medijev stanje po prejemu seruma izboljšalo v sami eni uri, preprosto eden izmed okoli 40 odstotkov bolnikov, ki ebolo preživijo brez zdravljenja.

Roman Wölfel z inštituta za mikrobiologijo v nemški vojski pa ni izključil možnosti stranskih učinkov. ZMapp je trenutno izključno eksperimentalno zdravilo, imunski sistem pa bi se lahko močno odzval na protitelesa, je izpostavil.

Serum, ki je bil doslej preizkušen le na opicah, sestavljajo protitelesa, ki se vežejo na viruse, imunskemu sistemu pa naj bi s tem omogočila uničenje okuženih celic. Zdravilo temelji na učinkovini MB-003, ki so jo med drugim pomagali razviti in preizkusiti v ameriški vojski. Proizvajajo ga na tobačnih listih.

Upanje, ki je vzniknilo ob tem eksperimentalnem zdravilu, gre pripisati predvsem razsežnostim zelo nalezljive ebole, ki je od začetka leta na zahodu Afrike terjala že skoraj 900 mrtvih. Virus ebole so sicer prvič dokazali leta 1976 blizu reke Ebola v tedanjem Zairu. Stopnja smrtnosti je med 60 in 90 odstotki.

Bolezen povzroči hemoragično vročico, izvira pa v živalskem kraljestvu. Ljudje se okužijo s stikom z okuženimi živalmi, na primer večjimi netopirji ali opicami. Bolezen se nato širi s človeka na človeka s krvjo in drugimi telesnimi tekočinami.

Inkubacijska doba je po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije dva dni do tri tedne. Nato nastopijo vročina, glavobol, bolečine v mišicah, oteklo grlo in šibkost. Temu sledi oslabitev delovanja ledvic in jeter, nato pa lahko nastopijo hude notranje krvavitve. Oboleli so kužni šele, ko nastopijo simptomi, velika kužnost pa ostaja tudi po smrti.

Zadnjo epidemijo je najverjetneje sprožil prenos bolezni z živali na človeka konec lanskega leta v kraju Gueckedou v Gvineji. Zatem so zelo kmalu zabeležili primere v Liberiji in Sierri Leone, sedaj pa je prizadeta tudi Nigerija.