V toplejših mesecih, torej od zgodnje pomladi do pozne jeseni, večina ljudi komaj čaka, da pobegne v naravo in se nadiha svežega zraka. Toda kljub vsem ugodnostim lahko v gozdu naletimo na določene nevarnosti, med katere spadajo tudi klopi. Le kdo ne pozna na videz nedolžnih malih "pošasti", ki nam lahko močno zagrenijo življenje? Ti se zadržujejo predvsem v nizkem grmičevju v višini do okoli pol metra od tal, najraje ob stezi, in prežijo na primernega gostitelja. Klope uvrščamo med pršice, najpomembnejša in v Evropi tudi najbolj razširjena vrsta pa je navadni klop. Naseli se na "žrtev", poišče nežnejše predele kože, izloči nekaj sline z mešanico snovi, ki ublažijo bolečino in preprečujejo strjevanje krvi, porine rilček globoko v kožo in začne sesati. Klopov ugriz, ki ga človek ne zazna, pa lahko povzroči številne nevšečnosti. O nevarnosti malih gozdih zajedavcev in o zaščiti pred njimi nam je več povedal predstojnik klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja prof. dr. Franc Strle.

Kakšno nevarnost klopi predstavljajo za naše zdravje, katere bolezni prenašajo?

Klopi prenašajo povzročitelje številnih bolezni. V Sloveniji se pri ljudeh v zvezi z vbodi klopov pojavljajo tri bolezni: lymska borelioza, klopni meningoencefalitis in humana granulocitna anaplazmoza. Daleč najpogostejša je lymska borelioza, sledi klopni meningoencefalitis, humane granulocitne anaplazmoze pa imamo samo nekaj primerov na leto. Nevarnost za pojav bolezni po vbodu posameznega klopa je razmeroma majhna in to zato, ker so povzročitelji bolezni le v delu klopov, ker prenos okužbe s klopa na človeka ni vedno uspešen in ker le del okuženih ljudi zboli.

Kdo je najbolj izpostavljen nevarnim okužbam, ki jih prenašajo klopi?

To so vsi tisti, ki so izpostavljeni klopom, torej ljudje, ki so veliko v naravi zaradi dela ali zaradi rekreacije.

Kako prepoznamo okužbo in kako ukrepati? Kaj lahko sledi, če ne ukrepamo pravočasno?

Bolezni prepoznamo po poteku in bolezenskih znakih, pogosto pa so za dokončno diagnozo potrebna še dodatna testiranja, s katerimi potrdimo vzrok bolezni. Bolezenske slike lymske borelioze, klopnega meningoencefalitisa in humane granulocitne anaplazmoze se razlikujejo.

Humana granulocitna anaplazmoza

Pri tej bolezni, ki jo povzroča bakterija Anaplasma phagocytophilum, se teden do dva po vbodu klopa pojavijo vročina, glavobol, bolečine v mišicah in sklepih ter zelo slabo telesno počutje. Vročinska bolezen traja približno teden dni, pri nekaterih bolnikih tudi dlje. Zdravimo jo z antibiotiki. Pri ljudeh ni kronične oblike bolezni.

Klopni meningoencefalitis

Povzroča ga virus, ki se večinoma prenaša z vbodom okuženega klopa, redko tudi s pitjem nepasteriziranega okuženega kozjega in redkeje kravjega mleka. Koze in krave so lahko okužene z virusom klopnega meningoencefalitisa, vendar ne zbolijo, se pa virus izloča v mleku. Kadar bolezen poteka tipično, nastopijo približno teden do dva po vbodu klopa vročina, glavobol, slabo počutje ter utrujenost, ki trajajo nekaj dni. Sledi izboljšanje, ki običajno traja manj kot en teden, nato pa ponovni zagon bolezni, tokrat v hujši obliki: vročina je praviloma višja, glavobol hujši, bolniki pogosto bruhajo, se zelo slabo počutijo, imajo otrdel vrat, nekaterim se močno tresejo roke in jezik. Lahko pride tudi do motenj zavesti in zbranosti. Vročina traja običajno dober teden, potem pa se stanje izboljša, vendar se bolniki še vedno slabše počutijo, so razdražljivi, imajo težave s koncentracijo. Pri dobri tretjini bolnikov ostanejo trajne posledice.

Pri približno petih odstotkih bolnikov v Evropi ne pride samo do prizadetosti možganskih ovojnic in možganovine, ampak tudi do prizadetosti hrbtenjače, ki se kaže z ohromitvami. Največkrat gre za ohromitve mišic ramenskega in kolčnega obroča. Če je prizadet del hrbtenjače, ki oživčuje dihalne mišice, se lahko zgodi, da bolniki postanejo odvisni od umetnega predihavanja. Ohromitve se praviloma ne popravijo. V Evropi je smrtnost zaradi klopnega meningoencefalitisa en odstotek. Klopni meningoencefalitis pri starejših običajno poteka v težji obliki. Tudi do hudih posledic (ohromitev) zaradi klopnega meningoencefalitisa in smrti večinoma pride pri starejših bolnikih.

Zdravila za klopni meningoencefalitis ni, lahko pa ga preprečimo s cepljenjem. Cepljenje priporočamo vsem, vendar je precepljenost v Sloveniji le okrog 10 odstotkov. Treba je izvesti osnovno cepljenje, ki mu sledijo poživitveni odmerki. Osnovno cepljenje je sestavljeno iz treh odmerkov cepiva: prvemu čez en mesec sledi drugi in čez eno leto tretji. Prvi poživitveni odmerek je potrebno dobiti tri leta po zaključenem osnovnem cepljenju, kasnejše pa na vsakih pet let, do starosti 60 let, ko se le-ti dajejo vsaka tri leta, kajti imunske sposobnosti pri starejših so manjše. Ljudje, ki prebolijo klopni meningoencefalitis, so proti tej bolezni zaščiteni. Vendar je to precej krut način preprečevanja; mnogo boljše in varneje je, da se klopnemu meningoencefalitisu izognemo s cepljenjem.

Lymska borelioza

Bolezen (povzroča jo več vrst bakterij, ki se imenujejo bakterije lymske borelioze) je pri nas 10- do 20-krat pogostejša kot klopni meningoencefalitis. Ima različne pojavne oblike, najpogosteje pa poteka tako, da se nekaj dni do nekaj tednov po vbodu klopa na mestu vboda pojavi rdečina, ki se širi navzven in na sredi bledi. Kožne spremembe, če se ne zdravijo, trajajo nekaj tednov do mesecev, potem pa vedno same od sebe izginejo. Polovico ljudi kožne spremembe srbijo, pečejo, približno tretjina se jih slabo počuti, so utrujeni in imajo občasne glavobole in/ali bolečine v mišicah in sklepih. Ko kožne spremembe izginejo, to običajno pomeni, da je bolnik ozdravljen. Vendar se pri nekaterih že v času kožnih sprememb ali do nekaj mesecev kasneje pojavi prizadetost živčevja, srca ali sklepov. V Evropi je najbolj pogosta prizadetost živčevja. Kaže se lahko kot meningitis, kot vnetje možganskih živcev ali kot vnetje perifernih živcev. Lymsko boreliozo zdravimo z antibiotiki. Zdravljenje je najbolj enostavno in praviloma uspešno zgodaj v poteku bolezni, to je v času, ko so prisotne kožne spremembe. Pri lymski boreliozi je pomembna zgodnja prepoznava, saj je zdravljenje v začetku bolezni enostavno in zelo učinkovito.

Kako se najbolje zaščitimo pred klopi?

Sorazmerno majhno tveganje za nastanek bolezni, katerih povzročitelje prenašajo klopi, lahko z enostavnimi ukrepi še zmanjšamo. Pri hoji v naravi izbiramo poti in se, če je mogoče, izogibamo hoji po gosti podrasti. Bodimo primerno oblečeni. Telo naj bo čim bolj pokrito, hlače naj bodo dolge, s hlačnicami v čevljih, srajca z dolgimi, zapetimi rokavi, oblačila pa svetle barve, saj na njih klope lažje opazimo. Mogoča je zaščita z repelenti, vendar ni povsem zanesljiva in deluje omejen čas; ta sredstva so ob dolgotrajni in čezmerni uporabi lahko škodljiva. Zelo pomembno je, da se takoj, ko pridemo iz gozda, pregledamo in odstranimo prisesane klope.

Komu vse priporočate cepljenje?

Cepivo je na voljo le proti klopnemu meningoencefalitisu, ni ga pa proti lymski boreliozi in proti humani granulocitni anaplazmozi. V Sloveniji je cepljenje obvezno za tiste, ki so okužbi izpostavljeni pri delu (gozdni delavci, lovci ...) ali med šolanjem. Priporočamo ga vsem osebam od enega leta starosti, ki se gibljejo ali živijo v območju, kjer je klopni meningoencefalitis endemičen, to pa je večji del Slovenije.

Ali cepljenje predstavlja kakšno tveganje?

Vsako cepljenje predstavlja določeno tveganje, ki pa mora biti manjše od koristi. Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu je učinkovito in varno. Le redko se pojavijo prehodne reakcije, kot na primer rdečina in oteklina na mestu cepljenja, slabo počutje ali vročina, ki običajno minejo v enem dnevu.

Proti klopnemu meningoencefalitisu se ne smejo cepiti osebe z akutno vročinsko boleznijo in osebe s hudo alergično reakcijo po predhodnem odmerku cepiva, tisti s hudo alergijo na jajčne beljakovine in osebe, ki so alergične na sestavine cepiva.

Kakšna je razširjenost klopov v Sloveniji? Kje so najnevarnejši in kje je pri nas največ okužb?

Delež klopov s povzročitelji bolezni je zelo različen. V nekaterih predelih Slovenije je več kot polovica klopov okužena z borelijami, ki povzročajo lymsko boreliozo. Delež klopov, ki so okuženi z virusom klopnega meningoencefalitisa, je veliko manjši (okoli pol odstotka). Raziskave so pokazale, da je z anaplazmami okuženih približno 1–10 odstotkov klopov, vendar le nekatere od anaplazem, ki so v klopih, povzročajo bolezen pri človeku.

Klopi so po celi Sloveniji; nad nadmorsko višino 1000 m so redki, nad 1500 m pa jih pri nas ni. Klopnega meningoencefalitisa je največ na Gorenjskem, Koroškem in v ljubljanski regiji, lymska borelioza pa je zelo pogosta po celi Sloveniji. Pogostost bolezni ni odvisna le od števila okuženih klopov, ampak tudi od načina življenja.

Kako pravilno odstranimo klopa?

Klopa najlažje odstranimo s pinceto. Primemo ga tesno ob koži in previdno izvlečemo. Če ostane rilček v koži, to ne zveča možnosti prenosa okužbe. Zatrgan rilček skušamo odstraniti z iglo.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na