Od začetka leta že deset smrtnih žrtev zaradi virusa zahodnega Nila

V italijanski regiji Lacij je zaradi virusa zahodnega Nila preminula 93-letna ženska, piše euronews. To predstavlja deseto smrtno žrtev v Italiji. V Evropi so primeri okužbe z virusom zahodnega Nila zabeleženi v petih državah. Število smrtnih žrtev zaradi omenjenega virusa v Italiji se je od začetka leta povečalo na deset, po tem, ko je omenjena 93-letna gospa preminula v inštitutu Spallanzani v Rimu.

To je bil četrti potrjen primer v regiji Lacij. Pacientka, ki je bila doma iz Cisterne di Latina, je bila pred premestitvijo v Rim sprejeta v bolnišnico San Paolo v Velletriju. Prejšnjo sredo so poročali o treh drugih smrtnih primerih zaradi virusa. Med njimi so 76-letni moški iz Salerone, 73-letni moški iz Maddalonija in 86-letnik, ki je bil sprejet v bolnišnico Santa Maria Goretti v Latini. Bil je med prvimi okuženimi na tem območju in naj bi imel več predhodnih bolezni.

Italijanski nacionalni inštitut za zdravje je v svojem zadnjem poročilu v četrtek, 7. avgusta, poročal o naslednjih podatkih. Poročilo navaja, da je bilo med 24. in 30. julijem prijavljenih 57 novih primerov virusa zahodnega Nila pri ljudeh. Med potrjenimi primeri je bilo zabeleženih osem smrtnih primerov. Stopnja smrtnosti nevroinvazivne oblike virusa je bila leta 2025 20 % v primerjavi s 14 % leta 2024 in 20 % leta 2018.

Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni je v četrtek objavil najnovejše podatke o okužbah v Evropi. Primeri so bili zabeleženi v Italiji, Grčiji, Romuniji, Bolgariji in Franciji. 25 primerov lokalno pridobljene okužbe z virusom zahodnega Nila je bilo prvič zabeleženih v sezoni prenosa leta 2025 v eni regiji v Bolgariji in Franciji.

V primerjavi s prejšnjim tednom je Grčija poročala o primerih okužbe z virusom zahodnega Nila v treh novih regijah, Italija v sedmih novih regijah in Romunija v eni novi regiji. Največ primerov (43) so zabeležili v provinci Latina v Italiji. Glavni gostitelji virusa so običajno divje ptice. Prenos na ljudi poteka predvsem s piki komarjev. V redkih primerih se lahko pojavi s presaditvami, transfuzijami ali z matere na plod.

Ne prenaša se z osebe na osebo s fizičnim stikom. Okuženi so lahko tudi drugi sesalci, kot so konji in v manjši meri psi in mačke. Inkubacijska doba traja od dveh do 14 dni. Večina okuženih ljudi ne kaže nobenih simptomov. Približno 20 % jih razvije blage simptome, kot so vročina, glavobol, slabost in kožni izpuščaji, ki običajno sami izginejo v nekaj dneh.

V manj kot 1 % primerov so lahko simptomi hudi. To vključuje visoko vročino, dezorientacijo, tresenje in v najresnejših primerih paralizo in komo. Diagnoza se postavi z laboratorijskimi testi, ki iščejo protitelesa v serumu ali cerebrospinalni tekočini. Cepiva ali specifičnega zdravljenja za zahodnonilsko mrzlico ni. Zdravljenje je namenjeno obvladovanju simptomov, v hujših primerih pa je lahko potrebna hospitalizacija.

Kot najučinkovitejša strategija se je izkazalo preventivno delovanje, ki temelji na zmanjševanju izpostavljenosti pikom komarjev. Priporočajo uporabo repelentov proti insektom, nošenje ustrezne zaščitne obleke ter namestitev mrež proti komarjem. Ključnega pomena je tudi odstranjevanje stoječe vode iz posod, kar bistveno pripomore k preprečevanju razmnoževanja komarjev.

Vir: euronews