A kot so ugotovili, je le majhen odstotek teh v resnici okuženih s streptokok bakterijo – 20 do 30 odstotkov otrok in 5 do 15 odstotkov odraslih. Podobno je tudi drugod po svetu.

Strokovnjaki iz ameriškega združenja za infekcijske bolezni so tako v torek (11. september) objavili smernice, v katerih zdravnikom svetujejo, da za otečeno grlo antibiotike predpišejo le, če test potrdi prisotnost bakterijske okužbe oziroma če gre res za simptome, ki očitno kažejo na bakterijsko okužbo: če se poleg otečenega grla pojavi izcedek iz nosu, kašelj in hripavost. Okužbo prepoznamo tudi, če do bolečin v grlu pride nenadno, če čutimo bolečino ob požiranju, če se pojavi visoka temperatura in ni simptomov običajnega prehlada. Pri testu je v primeru, da je negativen pri otrocih in adolescentih priporočljivo spremljati njihovo stanje z dodatnim pregledom v nekaj dneh, pri odraslih to ni potrebno.

Svetujejo še, da so pacienti, ki so okuženi s streptokok bakterijo, zdravljeni s penicilinom ali amoksicilinom, če je to možno. Uporabi antibiotikov z azitromicinom in cefalosporinom se je potrebno izogibati, saj streptokok bakterija postaja vse bolj odporna nanju, so še sporočili iz IDSA in zapisali, da smernice niso namenjene temu, da bi sodile o presoji zdravnikov, ampak da podpirajo sistem, kjer je obravnava pacientov in diagnoza postavljena na podlagi individualne odločitve. Poleg tega želijo z njimi preprečiti porast globalne odpornosti bakterij proti antibiotikom, do katere prihaja zaradi prekomerne oziroma nepravilne rabe le-teh.

Zavzeli so še stališče glede odstranjevanja mandljev. IDSA ta poseg pri otrocih kljub ponavljajočim okužbam grla odsvetuje, razen v redkih primerih, kot je na primer pri oviranem dihanju otroka. Kot pravijo so tveganja operacije ponavadi večja kot pozitivni učinki, ki jih ta prinese.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani ? To lahko storite s klikom na