Da se je pred klopi treba pravilno in predvsem kvalitetno zaščititi, ni potrebno posebno poudarjati. Ti namreč prinašajo številne bolezni, po katerih smo Slovenci v samem vrhu Evrope. “V Sloveniji vlada pandemija lymske borelioze, saj je incidenca obolenja v letu 2008 že dosegla 256 bolnikov na 100.000 prebivalcev, kar nas postavlja na prvo mesto na svetu in v Evropi," pravi infektolog mag. Branko Šibanc, ki hkrati opozarja, da je nevarnost nadpovprečna še posebej na celjskem, kranjskem in goriškem območju.

Kje se najpogosteje nahajajo klopi?

Klopi se zadržujejo na senčnih in vlažnih travnato gozdnih površinah. Njihova koncentracija je večja predvsem na zaraščenem teritoriju in sicer več na obronkih gozda kot v samem gozdu. Prav tako je klopov več v gozdovih, kjer je porušeno ekološko ravnovesje in v katerih prevladujejo listavci. Klopi se zadržujejo predvsem na višini do 1 metra, saj tako lažje pridejo do gostitelja. Predvsem je zmotno mišljenje, da klop zgolj čaka na gostitelja, marveč ga zazna predvsem po vonju in se aktivno napoti proti njemu. Zadnja leta pa je vse več klopov prisotnih tudi na travnikih v okolici hiš in tudi v mestnih parkih. Čeprav ne pogosto, lahko klop preide na človeka tudi iz domače živali, zlasti v kolikor se nanjo še ni povsem prisesal. Prav tako pa so opisani primeri, ko je bil klop prinesen v stanovanje z gozdnimi sadeži in gobami, tako da je ogroženost splošna.

Katere bolezni prenašajo klopi?

Klopi prenašajo več obolenj, med katerimi sta v Sloveniji najpogostejša Lymska borelioza in klopni meningoencefalitis. Zadnja leta smo v Sloveniji (kot prvi v Evropi) našli tudi več bolnikov z erlihiozo, vročinskim obolenjem, ki ga povzroča Ehrlichia, ki jo na človeka prenese klop. Medtem ko je območje klopnega meningitisa omejeno na določena področja, pa je Lymska borelioza prisotna po celi Sloveniji.

Kako naj se pregledujemo?

Ob prihodu iz gozda se moramo kar najhitreje pregledati. Najprej pregledamo obuvala, sledi pregled obleke. Najbolje je, če nam pri tem pomaga kdo od bližnjih. Sledi pregled kože celega telesa. Po prihodu domov je potrebno sleči obleko in jo na odprtem prostoru dobro pretresti in prezračiti, nato pa po možnosti takoj dati v pranje ali vsaj v sušilni stroj, saj suh in vroč zrak morebitnega klopa takoj uničita. Nošenih oblačila pa nikoli ne dajemo med čiste obleke in jih ne odlagamo na posteljo.

Po pregledu kože se je nato potrebno takoj stuširati in pri tem morebiti zatipamo prisesanega klopa. Samokontrola kože pa se svetuje tudi naslednji dan, saj je takrat klop že dobil svoj obrok hrane in ga lažje odkrijemo, ker se mu je velikost najmanj podvojila.

Kako klopa pravilno odstranimo?

Če opazimo na koži premikajočega klopa, ga previdno pobrišemo oziroma snamemo s kože, najbolje s papirnim robčkom in pri tem pazimo, da nam ne pade na tla, ker ga lahko tako izgubimo in se kasneje ponovno pojavi na katerem od družinskih članov. Potrebno ga je stisniti, roke pa si razkužimo.

Če je klop prisesan v kožo, ga ne smemo dušiti z olji ali žgati. Skušamo ga izvleči celega z zato namenjenimi odstranjevalci. Slednje naj bi imelo vsako gospodinjstvo tako doma kot tudi v avtu. Obstajajo posebne pincete, dvoglave vilice (dve velikosti) in 'lasso' zanke za odstranjevanje klopov, s katerimi oprimemo klopovo glavico oziroma vrat tik ob koži. Med odstranjevanjem izvajamo polkrožne gibe in klop praviloma popusti. Klopa nikoli ne vlečemo za zadnjik, saj se bo zanesljivo pretrgal in bo v koži ostala glavica, s čimer se poveča možnost okužbe oziroma pride kasneje do tujkovega granuloma. Kljub temu zaradi zaostale glavice ne potrebujemo obiskati zdravnika, marveč jo skušajmo odstraniti s sterilno iglo, v nasprotnem primeru pa jo bo telo samo izločilo v procesu vnetja ali pa obdalo s tkivom v procesu tujkovega granuloma. Antibiotično zdravljenje v obeh primerih ni potrebno.

Obstaja tudi priprava, s katero klopa najprej zamrznemo in nato z vgrajeno pinceto odstranimo. Takšen način odstranitve se vsaj zaenkrat zdi varen in eleganten. Po odstranitvi klopa ubijemo ali shranimo v vodotesno škatlico, saj je možno opraviti preiskavo na morebitno vsebnost borelije v klopovem telesu. V lekarni lahko namreč kupimo nemški izdelek Klop Test, s katerim po enostavnem in hitrem postopku sami analiziramo klopa.

Kako vemo, da nas je klop okužil z Lymsko boreliozo? Kakšni so simptomi?

Bolezen nastane, ko z borelijo okužena slina klopa, po njegovem vbodu, med aktom sesanja gostiteljeve krvi, vdre v podkožje, od koder se bakterije širijo lokalno ali pa se celo po krvi in/ali limfi razsejejo po telesu. Kožne spremembe, ki se razvijejo na mestu vboda, so posledica širjenja borelij po koži. V nekaj dneh do nekaj tednih se borelija preko krvi ali limfe razseje v različna tkiva, pri čemer se lahko pojavijo še spremljajoči splošni simptomi, kot so povišana telesna temperatura, bolečine v mišicah (najpogosteje v mečih), glavobol, huda utrujenost, prekomerno znojenje, suh kašelj. Razsoju sledi različno dolgo latentno obdobje, ki traja od nekaj dni do nekaj tednov ali mesecev ali celo let.

Zgodnjo lokalizirano okužbo (stadij I) najlažje prepoznamo, saj je vidna in značilna. Rdeč okrogel ali ovalen kožni madež (erythema migrans), večji od 5 cm, prisoten vsaj teden dni, se praviloma razvije v obdobju nekaj dni (redkeje tudi po več mesecih) po vbodu okuženega insekta na mestu, kjer je povzročitelj vstopil skozi kožo in predstavlja značilno kožno spremembo zgodnje lokalizirane oblike bolezni. Pri odraslih bolnikih je približno polovica teh sprememb lokaliziranih na spodnjih okončinah, ostali so razporejeni drugje po telesu. Sprememba je lahko locirana tudi na mestu, kjer sicer vboda klopa nismo opazili. Kožne spremembe so ovalne ali okrogle, homogene ali kolobarjaste in se postopoma večajo. Izjemoma je eritem manjši od 5 centimetrov, največkrat kot posledica sekundarne okužbe kože ob vbodu insekta.

V nekaj dneh ali tednih se lahko borelije razširijo iz kože po krvi ali limfi v notranje organe, kar povzroči zgodnjo razsejano obliko bolezni in nastop II. stadija. Le-ta se kaže s prizadetostjo kože (pojavi se lahko multipli erythema migrans), živcev, sklepov (na primer bolečine v sklepih, kratkotrajni napadi artritisa), srca (vnetje srčne mišice in osrčnika), oči ali mišic. V tej fazi bolezni bolnike pogosto spremljajo splošno slabo počutje in utrujenost.

Kasna lymska borelioza (III. stadij) pa se razvije v enem letu ali več od začetne okužbe in se kaže s kroničnimi spremembami, ki močno prizadenejo sklepe (dolgotrajni napadi artritisa ali kronični artritis z razjedami hrustanca in kosti; reaktivni artritis, artralgije), sklepe (vnetje sklepov se kaže predvsem z oteklino, bolečino in pridruženim tekočinskim izlivom), živčni sistem, oči in kožo (Acrodermatitis chronica atrophicans). Prizadetost kože se pojavlja pretežno pri odraslih osebah in prizadene predvsem oddaljene dele okončin (hrbtišče rok, podlahti, stopala, goleni). Koža postane najprej modrikasto-rdečkasto obarvana, nekoliko otekla in lahko rahlo boleča. Sčasoma se prične tanjšati, postane prevelika in ohlapna, se guba in svetlika, skoznjo prosevajo žile. Ob tem imajo bolniki lahko še prizadete sklepe.

Kako naj v primeru, da smo se s katero od bolezni okužili, ukrepamo?

V primeru okužbe z borelijo moramo čim prej obiskati zdravnika, saj je potrebno antibiotično zdravljenje. Opozoriti velja, da tudi pravilno in takojšnje antibiotično zdravljenje ne prepreči 100% nadaljnjega razvoja bolezni, zato je potrebno še vsaj enoletno opazovanje bolezenskih simptomov ali znakov, ki so navedeni zgoraj. Alternativno zdravljenje v zgodnjih fazah bolezni odsvetujemo, se pa ga lahko poslužujemo, ko smo zaključili antibiotične cikluse in imamo še bolezenske sekvele.

Prav zaradi trdovratnosti borelijske okužbe je pomembno preprečevanje bolezni. Osveščenost in poznavanje bolezni sta osnovi za hitro in ustrezno ukrepanje ob pojavu bolezni. Še pomembnejše je preprečevanje okužbe. Pri tem se ni potrebno odrekati sprehodom po naravi in po gozdu. Zavedajmo se, da na višini nad 1000 m praviloma ni klopov. Oblačimo se v svetla oblačila, ker na njih prej opazimo klopa. Na nevarna območja ne hodimo bosi ali pomanjkljivo oblečeni. Priporočljiva so zaščitna sredstva proti vbodom klopov - repelenti. Nanašajte jih večkrat, saj se njihov učinek zmanjšuje s podaljšanim bivanjem v gozdu. 
Piretrini oz insekticidi (permetrin) z dolgotrajnim delovanjem (Biokill, Biotoll...) se lahko pred vstopom v ogroženo območje aplicirajo s pršilom po obleki in obuvalih, kar povzroči klopovo smrt pri kontaktu z njimi. Njihov nanos na kožo ni dovoljen.
Po izhodu iz ogroženega območja se medsebojno preglejte in po potrebi takoj odstranite prisesanega klopa.

V kolikor živimo v hiši ob gozdu, lahko po izpostavljenih mestih obrobja našega travnika razpostavimo s permetrinom prepojene kosmiče bombažne vate, ki jo miške praviloma odnesejo v svoja domovanja in kjer v samem žarišču zatremo klope. Miške so namreč "gojišče" borelije in ko se nanje prisesa larva klopa, se le ta okuži z bakterijo, ki jo nato prenese na sekundarnega gostitelja.

Obstaja tudi posebna vrsta rac, ki se prehranjuje s klopi in ki jih je možno gojiti na dvorišču v ta namen.