Pljučna kuga je redka, a izjemno nevarna okužba

Svetovni mediji so pozornost namenili primeru iz Sibirije, kjer je umrla 28-letnica, ki je delala v specializiranem raziskovalnem inštitutu. Njena smrt zaradi skrivnostne pljučnice je takoj vzbudila sume na kugo, ki jo v tem delu sveta še vedno najdemo pri divjih živalih. Čeprav so ruske oblasti navedle, da smrt ni bila nujno povezana z njenim delovnim mestom, Svetovna zdravstvena organizacija in ameriški center za nadzor bolezni (CDC) pozorno spremljata situacijo. Pnevmonična oziroma pljučna kuga velja za najnevarnejšo obliko te bolezni, zato je ključnega pomena hitra reakcija in spremljanje vseh, ki so bili z obolelo v stiku.

Večina ljudi ob besedi kuga takoj pomisli na 'črno smrt' iz 14. stoletja, a znanost bolezen deli na tri vrste glede na to, kateri del telesa prizadene. Najbolj razširjena je bubonska kuga, kjer bolnike mučijo boleči vozli. Mnogo bolj nevarna pa je pljučna kuga. Ta nastane, ko se bakterije naselijo v pljučih. Od tu se lahko s kašljanjem ali kihanjem prenaša neposredno s človeka na človeka, kar je glavna razlika v primerjavi z drugimi oblikami, kjer za prenos potrebujemo žuželke ali neposreden stik s krvjo okuženih živali.

Čeprav nas zgodovina plaši z milijoni žrtev kuge, je realnost leta 2024 povsem drugačna. Glavni razlog so antibiotiki. Ko jih zdravniki pravočasno predpišejo, se kuga hitro ustavi. Raziskovalci, kot je dr. William Schaffner, zagotavljajo, da ni dokazov, da bi se te bakterije spreminjale v smeri odpornosti na zdravila. Brez skrbi, črna smrt ne more ponoviti grozot iz preteklosti, dokler imamo dostop do modernih zdravstvenih sistemov in hitre identifikacije sumljivih primerov v regijah, kjer je kuga še prisotna.

Morda niste vedeli, a v določenih delih sveta kuga nikoli ni izginila. Tudi v ZDA se vsako leto okuži peščica ljudi. Običajno so to popotniki ali kmetje v Arizoni in Koloradu, kjer okužene bolhe z živali preskočijo na človeka. Lani poleti je zaradi te bolezni v Arizoni umrl moški, ki se je kuge nalezel od bolnih mačk. Njegovo stanje se je poslabšalo tako hitro, da so bila celo najmočnejša zdravila prepočasna – v bolnišnico je prišel s težko sapo in hitrim utripom ter umrl v manj kot osmih urah po sprejemu. To poudarja pomen takojšnje prepoznave simptomov v ogroženih območjih.

Vir: NBC News