Okuženi organizmi lahko okužijo hrano med predelavo, proizvodnjo ali pa tudi kasneje, v trgovini in doma, če živilo nepravilno shranimo ali nepravilno pripravimo. Zastrupitev pa kljub uživanju okužene hrane ni nujna – vse je odvisno od vrste okužbe, stopnje okuženosti zaužite hrane, vaših let in zdravja.

Kako prepoznati zastrupitev s hrano?

Simptomi zastrupitve so odvisni od vira okužbe. Pojavijo se lahko v nekaj urah po zaužitju okužene hrane ali pa nekaj dni kasneje, večinoma pa se kažejo z naslednjimi simptomi:

– slabost;

– bruhanje;

– tekoča driska;

– bolečina v spodnjem delu trebuha in želodčni krči;

– izguba apetita;

– utrujenost;

– povišana telesna temperatura.

– bruhate več kot dva dni;

– v bruhanju zasledite kri;

– več kot 24 ur ne morete v sebi zadrževati tekočine;

– opazite kri v blatu;

– imate močne želodčne krče;

– imate temperaturo višjo od 38,6°C;

– ste dehidrirani;

– vam je slabo ali se vam vrti.

Kdo je izpostavljen večjemu tveganju?

– mlajši otroci (njihov imunski sistem še ni dobro razvit);

– starejši odrasli (imajo že oslabljen imunski sistem);

– noseče ženske (pri nosečnicah je reakcija lahko burnejša, ker med nosečnostjo prihaja do sprememb v metabolizmu in prekrvavitvi, poleg tega pa se lahko zastrupi tudi otrok);

– osebe s kroničnimi boleznimi, kot so na primer sladkorna bolezen, bolezni jeter ali AIDS ter vsi, ki prejemajo kemoterapijo ali obsevanje.

Najpogostejši zaplet predstavlja dehidracija, pri kateri oseba izgubi veliko tekočine, soli in mineralov. Pri zdravih odraslih osebah, ki lahko nadomestijo tekočino, ki so jo zgubili z bruhanjem in drisko, dehidracija običajno ni težavna. Pri otrocih, starejših ljudeh in osebah z oslabljenim imunskim sistemom ali kroničnimi boleznimi pa je dehidracija lahko zaskrbljujoča, če ne morejo nadomestiti izgubljene tekočine. V takem primeru bo dehidrirana oseba najverjetneje hospitalizirana, prejela pa bo infuzijo, s katero ji bodo nadomestili izgubljeno tekočino. V skrajnih primerih je dehidracija lahko tudi usodna.

Pri določenih tipih zastrupitve pa lahko pri nekaterih ljudeh pride do zelo resnih zapletov:

– Pri okužbi z bakterijo vrste Listeria monocitogenes je nevarnost največja za še nerojenega otroka. Če se ženska okuži v začetku nosečnosti, okužba lahko povzroči splav, v pozni nosečnosti pa prezgodnji porod, usodno okužbo otroka po porodu ali pa ženska rodi mrtvorojenca (tudi če je mamica imela lažjo obliko okužbe). Pri otrocih, ki preživijo to okužbo, se lahko pojavijo nevrološke motnje in zastoj v razvoju.

– E.Coli lahko povzroči hemolitično uremični sindrom, ki poškoduje stene krvnih žilic v ledvicah in vodi lahko v odpoved ledvic. Sindrom je pogostejši pri starejših odraslih, otrocih starih manj kot pet let in osebah z oslabljenim imunskim sistemom.

Simptomi zastrupitve s hrano običajno izginejo po 48 urah. Da bi preprečili morebitno dehidracijo in poskrbeli za kar se da znosno prebolevanje zastrupitve, se držite naslednjih nasvetov:

– Pustite želodcu, da se umiri, zato nekaj ur ne jejte in ne pijte.

– Ližite led ali pijte vodo po požirkih. Če vam voda ali led ne ustrezata, lahko poskusite piti tudi mineralno vodo ali športne napitke, ki vsebujejo veliko soli in mineralov. Odrasle osebe naj bi po majhnih požirkih spile od 8 do 16 kozarcev vode na dan.

– Jesti začnite zelo počasi in postopoma, po grižljajih. Jejte lahko prebavljivo hrano, kot so na primer krekerji, prepečenec, banane in riž. Če se vam slabost povrne, za nekaj ur nehajte jesti.

– Izogibajte se določeni prehrani in substancam, dokler si ne opomorete. Izogibajte se predvsem mlečnim izdelkom, kofeinu, alkoholu, nikotinu, mastni hrani in močno začinjenim jedem.

– Odpočijte si. Da si boste popolnoma opomogli, boste najverjetneje potrebovali teden dni ali pa še kakšen dan dlje. Ta čas se izogibajte večjim naporom in organizmu privoščite počitek.

– Ne jemljite sredstev proti driski. Antidiuretiki, zdravila, ki preprečujejo drisko, lahko upočasnijo izločanje toksinov in bakterij iz organizma, zaradi česar se lahko vaše stanje tudi poslabša.

– Redno si umivajte roke, poskrbite pa, da bo čista tudi posoda in vse površine, s katerimi pride v stik hrana.

– Surove hrane ne hranite zraven že pripravljene hrane, ampak ločeno.

– Hrano kuhajte na varni temperaturi. Škodljivi organizmi običajno umrejo pri temperaturah med 63°C in 75°C ali več.

– Hitro pokvarljivo hrano nemudoma zamrznite. To morate storiti najkasneje v roku dveh ur od nakupa ali trenutka priprave. Če temperatura zraka presega 30°C, se ta čas skrajša na uro ali pa celo manj. Poleg tega enkrat odmrznjene hrane nikoli ne zmrzujte ponovno.

– Hrano odmrznite na varen način. Hrane nikoli ne odmrzujte na sobni temperaturi. Najbolj varno je, če to storite s pomočjo mikrovalovne pečice ali štedilnika, lahko pa jo odmrznete tudi pod curkom vroče vode.

– Nikoli ne dvomite! Če imate občutek, da je hrana pokvarjena, jo takoj zavrzite. Hrane, za katero niste prepričani, ali je še užitna ali ne, nikar ne preizkušajte. Raje jo brezkompromisno vrzite v smeti in jo naslednjič bolj previdno shranite.

In pri katerih živilih morate biti še posebej pozorni?

Vsekakor med najbolj 'nevarna' živila spadajo surovo meso in perutnina, nekuhane ribe ali morski sadeži, surova ali manj kuhana jajca ter vsa hrana, ki vsebuje jajca (tudi peciva in doma narejeni sladoled), kalčki, nepasterizirani sokovi in mleko, mlečni izdelki, mehki siri, gorgonzola, nepasterizirani siri, ohlajene paštete in mesni namazi, nekuhane hrenovke in sveže (ne sušene) salame.