Glivične okužbe spadajo med najpogostejše kožne bolezni. Če jih ne zdravimo, se lahko razširijo na večje površine kože, v globlje predele kože ter celo na druge ljudi, zato je zelo pomembno, da jih odkrijemo in zdravimo. Dermatovenerologinja mag. Metka Adamič, dr. med., pravi, da obstaja več vrst glivičnih okužb, ki jih povzročajo različne glive, med njimi pa ločimo predvsem naslednje:

– Tinea – okužba na trupu: Tudi okužbe na trupu povzroča največkrat glivica Trichtophyton. Na neporasli koži trupa je opaziti pordela žarišča, s poudarjenim, luščečim se robom, ki se postopno širijo naokrog, v središču pa rdečina usiha.

– Tinea pedis: Najbolj pogosta je pri športnikih zaradi dolgotrajne nošnje športne obutve, do okužbe pa lahko pride tudi zaradi tesnih obuval. Tako imenovano atletsko stopalo se kaže z rdečino in luščenjem kože, mehurčki v kombinaciji s skelenjem in srbenjem. Pri večini ljudi se pojavi vsaj enkrat v življenju, najpogosteje pa se pojavlja med najstniki in odraslimi moškimi, medtem ko je pri ženskah in otrocih pod 12 let redek. Atletsko stopalo se lahko tudi po uspešnem zdravljenju ponovi. Okužbo povzročajo glivice Trichophyton ali Epidermophyton in se razvije največkrat v toplih in vlažnih predelih med prsti na nogah. Začne se kot blago luščenje kože s srbečim, rožnatim izpuščajem, največkrat med tretjim in četrtim ter četrtim in petim prstom na nogi, in se širi na stopalo ter ob strani stopala.

– Okužba v dimljah: Okužba je lahko posledica prenosa povzročitelja (avtoinfekcije) z okužene kože stopal ali nohtov nog, možen je posreden način okužbe (brisače, športna oblačila). Je visoko nalezljiva glivična okužba kože, pogosto kroničnega poteka. Povzročajo jo različne glivice, tudi kvasovke. Ta vrsta okužbe se najpogosteje pojavlja pri moških in v toplem vremenu. Povzroča rdeče, ostro omejene predele, včasih z majhnimi mehurčki na koži okrog dimelj in tudi na notranji strani stegen, ki običajno srbijo.

– Glivična okužba lasišča: Najpogosteje obolevajo otroci do 10. leta starosti. Klinična slika je odvisna od vrste povzročitelja, stadija okužbe, predhodnega zdravljenja in imunskega odgovora organizma. Prisotno je lahko le zmerno luščenje z odlomljenimi lasmi, lahko pa so pridruženi močni lokalni vnetni znaki. Prepoznamo jo po tem, da se pojavi nekoliko srbeč, rdeč izpuščaj, ki se lušči.

– Glivična okužba nohtov: Glivične okužbe nohtov imenujemo tudi onihomikoze, ki lahko prizadenejo tako nohte rok kot tudi nohte rok. So zelo razširjene, razvijajo se več let in se rade ponavljajo. Pogostejše so pri sladkornih bolnikih, starejših ljudeh z boleznimi perifernega žilja ali živčevja, pri mlajših ljudeh kot posledica poškodb nohtov ali kože na stopalih ter pri športno dejavnih ljudeh in imunsko oslabelih ljudeh.

Številni pa se srečujejo tudi z glivično okužbo, ki jo prepoznamo predvsem kot bele do svetlorjave lise, predvsem na hrbtu in prsih. “Gre za Ptiyriasis versicolor, glivično okužbo, ki povzroči na koži lise in prepreči, da bi koža porjavela ter redko povzroča srbenje,“ pravi dermatovenerologinja mag. Metka Adamič in dodaja, da je tovrstno obolenje pogosto predvsem med mladimi odraslimi. V poletnem obdobju in pri temnopoltih lahko opazimo nastanek svetlih lis, pozimi in pogosteje pri svetlopoltih pa se lahko pojavijo rožnate ali rjavo obarvane lise. Posredni krivci takšne težave so lahko: izdatnejše znojenje (pri povečanem delovanju ščitnice, zaradi okužb na koži, zaradi vplivov vegetativnega živčevja), topla in vlažna klima, nošenje tesnih, nezračnih oblačil, HIV okužba, imunska oslabelost organizma ... “Lise se najpogosteje pojavijo na prsih, hrbtu in lahko se rahlo luščijo, manjše lise se sčasoma združijo v velike. Velikokrat lahko to okužbo ozdravimo s šamponom proti prhljaju, ki vsebuje ketokonazol ali enoodstoten selenov sulfid. V trdovratnejših primerih je potrebno zdraviti z antimikotiki v obliki krem ali losijona ali celo s tabletkami.“

Kako zdravimo glivične okužbe?

Pred začetkom zdravljenja glivičnega obolenja je treba ob pomoči laboratorijske preiskave najprej dokazati povzročitelja ali vsaj bolezen. Ko zdravnik ve, za katere glivice gre, lahko izbere najustreznejšo obliko zdravljenja. Glivične okužbe nohtov zdravijo na tri načine: sistemsko, lokalno ali kombinirano. Lokalni antimikotiki, uporabljeni v samostojni terapiji, pogosto niso dovolj učinkoviti, tudi če so ustrezno izbrani, še posebej, če je obolelih več nohtov. Takrat je potrebno sistemsko zdravljenje s tabletami. Uspeh zdravljenja je najboljši, če se zdravljenje začne v zgodnji fazi razvoja okužbe in če je človek sicer zdrav, brez drugih kroničnih bolezni, zlasti sladkorne bolezni. Če okužba traja več let, uspešnost zdravljenja namreč pada. Kljub temu da se okužbo pozdravi pa še vedno obstaja možnost, da se bo ponovila. Zdravljenje je najuspešnejše, če sledimo navodilom zdravnika in po zdravljenju poskrbimo za preventivo, da zmanjšamo možnost ponovitve.

Kako se lahko izognemo glivičnim okužbam?

– Izogibajte se vlagi in visokim temperaturam.

– Vsakič, ko obiščete javno kopališče, bazen ali savno, nosite plastične natikače.

– Po uporabi prhe oziroma ko pridete iz bazena ali savne, noge temeljito obrišite in osušite, pomembno pa je tudi, da si preoblačite mokre kopalke.

– Če veliko močite roke, uporabljajte kakovostne zaščitne rokavice, po delu pa si roke temeljito umijte in osušite.

– Nohte strizite na kratko in pazite, da si ne poškodujete kožice ob nohtih.

– Ne uporabljajte dražečih mil, ne izpirajte si nožnice z vodo in ne uporabljajte dezodorantov. Najbolj primerna mila so z nizkim pH-jem in brez dodanih parfumov.

– Izogibajte se nezračnih oblačil, ki povzročajo vlažnost kože in nosite raje bombažna. Zračna oblačila so zato priporočljiva predvsem takrat, ko se več potimo, na primer med športno aktivnostjo ali na potovanju.

– Nosite nogavice in čevlje iz naravnih in zračnih materialov, tako da bo koža vedno suha, priporočljiva pa je tudi uporaba antimikotikov v razpršilcu ali posipov za notranjost obutve.

– Če že imate glivično okužbo, pri zdravljenju natančno upoštevajte navodila zdravnika.