Gozdovi, travniki, vrtovi, parki, polja, vinogradi, sadovnjaki so sicer okolje za opravljanje dela, športne aktivnosti, rekreacijo, izletništvo, čebelarjenje, gobarjenje, nabiranje sadežev ali zelišč in lov. So pa tudi življenjsko okolje klopov, prenašalcev nevarnih nalezljivih bolezni – predvsem klopnega meningoencefalitisa, lymske borelioze in erlihioze.

Klopi so namreč predvsem v gozdni podrasti, v grmovju vlažnih mešanih gozdov, v travi in celo na vrtu. Za nalezljive bolezni, ki jih prenašajo, je značilno, da se pojavljajo v vseh slovenskih regijah.

Klopni meningoencefalitis

Klopi prenašajo virus, ki povzroča meningoencefalitis. Gre za eno izmed najpomembnejših okužb centralnega živčnega sistema med ljudmi. Bolezen so pri nas prvič zasledili in opisali pred približno petdesetimi leti. Povzročitelj je virus, ki ga prenašajo klopi, zato govorimo o klopno prenosljivi bolezni.

Virus klopnega meningoencefalitisa je v normalnem fizikalno-kemičnem okolju razmeroma dobro odporen. V termično neobdelanem mleku preživi tudi do več mesecev. Pri nas virus klopnega meningoencefalitisa prenaša predvsem klop vrste Ixodes ricinus, ki je najbolj razširjena vrsta klopov.

Klopi

Klopi se razvijajo v štirih stopnjah. Vse razvojne oblike klopov se hranijo s krvjo. Večina klopov potrebuje za razvoj v odraslo stanje kar dve leti. Nekatere vrste klopov lahko živijo več let. Običajno se ličinke (nimfe in larve) okužijo med sesanjem krvi živali, ki je v stadiju viremije (rezervoar), in ga nato prenesejo na druga živa bitja (na primer na človeka), katerih kri sesajo. Virus se v klopu razmnoži in naseli v njegovih organih, kjer ostane vse življenje.

Človek se lahko okuži na več načinov

Najpogosteje je vzrok okužbe stik z okuženim klopom ali enim od njegovih razvojnih oblik, ko ta s slino v kožo vbrizga tudi povzročitelja. Možna, a bolj redka je okužba z uživanjem okuženega, nepasteriziranega mleka okužene živali (koze ali krave).

Klopi se zadržujejo predvsem v prsti, na travi ali nizkem grmičevju v višini okoli 30 centimetrov od tal, kjer čakajo toplokrvnega gostitelja. Klop s čutnimi laski in kemičnim čutilom na prednjem paru nog zazna najšibkejše toplotne tokove, premike in rahel vonj. Tako odkrije primerno žrtev.

Klopni meningoecefalitis se pojavlja sezonsko

Klopni meningoencefalitis je bolezen, ki se pojavlja sezonsko, saj je povezana z biološko aktivnostjo klopov. Večino klopnega meningoencefalitisa pri nas zabeležimo že od februarja pa vse do vključno novembra.

Zbolevajo osebe vseh starosti in obeh spolov, vendar je število zbolelih največje v starostnih skupinah od 35 do 65 let. Zbolevajo tudi otroci. Očitno je, da ljudje veliko svojega prostega časa preživimo v okolju, kjer obstaja možnost za stik z okuženimi klopi.

Klinična slika bolezni in čas trajanja

Prvi znaki bolezni se pokažejo približno 7 do 14 dni po vbodu z okuženim klopom. Pojavijo se lahko neznačilne težave, slabo počutje, bolečine v mišicah, vročina, glavobol, bruhanje, bolečine v trebuhu ter driska. Sledi obdobje brez težav. Kasneje nastopijo znaki, značilni za meningitis: visoka temperatura, močni glavobol, bruhanje, včasih celo nezavest. Zaradi lajšanja nastalih težav je potrebno zdravljenje v bolnišnici, ki traja različno dolgo, odvisno od stopnje in lokalizacije prizadetosti osrednjega živčevja.

Bolezen lahko pusti trajne posledice

Glede na vire v literaturi se dolgotrajne posledice pojavljajo pri 35 do 58 odstotkih bolnikov, ki so preboleli klopni meningoecefalitis. Posledice močno vplivajo na kakovost življenja, povzročajo dolgotrajno hospitalno zdravljenje in rehabilitacijo, visoke stroške nege, nesposobnost za opravljanje dela in socialno stisko pacienta. Klopni meningoencefalitis je redko smrtna bolezen; smrt nastopi pri enem do dveh odstotkih odraslih bolnikov.

Kakšni so primerni preventivni ukrepi?

Za preprečevanje neposrednega stika klopa s kožo in s tem z virusom klopnega meningoencefalitisa moramo za vsak odhod v naravo izbrati primerna oblačila in obutev: dolge hlače in rokave, gladko obutev, hlače morajo biti zatlačene v obutev ... Uporabimo lahko tudi repelente, ki s svojim vonjem odganjajo mrčes. Vendar učinkujejo le nekaj ur, zato jih je treba ponovno nanašati, najprimerneje na vsakih nekaj ur. Prav tako se je treba sproti pregledovati, da odstranimo klope, ki še lezejo, in čim prej odstranimo tiste, ki so se že uspeli prisesati. Po vrnitvi natančno pregledamo telo, se stuširamo in umijemo glavo. Če pri pregledu telesa opazimo klopa, ga čim prej in previdno odstranimo.

Najučinkovitejša zaščita pred klopnim meningoencefalitisom je cepljenje. O zaščiti pred klopnim meningoencefalitisom vprašajte zdravnika ali na regionalnem Zavodu za zdravstveno varstvo.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na