Po besedah infektologa mag. Branka Šibanca največ popotnikov zboli za drisko, tem pa sledijo bolniki z respiratornimi okužbami. Pri nekako petih odstotkih je potrebna zdravniška pomoč, izjemna redkost pa je, da se okužba konča usodno. Če že pride do tako tragičnega izida, je vzrok zanj najpogosteje malarija.

Malarija

Ena najpogostejših in najbolj nevarnih tropskih bolezni, ki v tropskih krajih preži na popotnike, je malarija. Ta se prenaša s pikom okužene samice komarja, inkubacijska doba pa lahko traja tudi do mesec dni, nakar se pojavijo prvi simptomi, kot so mrzlica, glavobol, zvišana telesna temperatura, krči in bljuvanje. "V Afriki je malarija v porastu, zmanjšuje pa se v Latinski Ameriki in Aziji. /.../ Najbolj ogroženi so popotniki, ki potujejo po ruralnih področjih Kenije, Tanzanije, Malavija in Zambije. V Latinski Ameriki bomo malarijo najprej dobili v Braziliji, sledijo ji Bolivija, Kolumbija, Peru, Ekvador in Venezuela, manj pa v deželah centralne Amerike. Od bližnjih držav omenjam Turčijo, zlasti njen JV del Anatolije,“ pojasnjuje mag. Šibanc.

Rumena mrzlica

Tudi rumena mrzlica se prenaša s komarjevim pikom, najdemo pa jo v tropskih in subtropskih območjih Južne Amerike in Afrike. "Le slaba polovica teh držav ima urejeno cepljenje, zato se bolezen širi na popotnike, ki niso cepljeni,“ opozarja mag. Šibanc. Okužba prizadene jetra, ime pa je dobila po zlatenici, ki je eden izmed simptomov bolezni. Inkubacijska doba traja nekaj dni. Kadar gre za blago obliko okužbe, lahko bolezen poteka brez simptomov, če se pokaže v svoji hujši obliki, pa so podobni simptomom malarije in hitro napredujejo v zlatenico, bolečine v trebuhu in krvavitve iz nosu, sledi pa odpoved jeter in ledvic, kar je za nekatere usodno.

Denga

Med bolezni, ki se prenašajo s pikom komarja, sodi tudi denga. Ta se lahko pokaže v dveh oblikah: denga vročica, ki prizadene starejše otroke in odrasle in je le redko usodna, in denga hemoragična vročica, ki prizadene mlajše otroke ter velikokrat terja življenje. Ker je prenašalec komar, ki se je prilagodil na mestna okolja in deluje tudi podnevi, je zaščita z repelenti v krajih, kjer biva komar Aedes aegypti, obvezna skozi cel dan. Okužbo prepoznamo po bolečinah v mišicah, glavobolu, znakih okužbe zgornjih dihal, povečanih bezgavkah in velikem izpuščaju, ki v nekaj urah prekrije večino telesa. Okrevanje, med katerim so bolniki depresivnega razpoloženja, je dolgotrajno in praviloma ne pušča posledic z morebitno izjemo motenj delovanja srca in občutka depresije.

Shistosomiaza

Shistosomiaza je vrsta okužbe, ki se prenaša preko kože, torej z neposrednim stikom vira okužbe. "/.../ vmesni gostitelj shistosom je polž. Vsaka vrsta se razmnožuje le v določeni vrsti vmesnega gostitelja, človek pa je končni gostitelj. S shistosomo se okužimo v stoječih, redkeje tekočih vodah. Metljaji prestopijo skozi kožo in se naselijo v venah. Sledi kronična okvara organov,“ pojasnjuje mag. Šibanc.

Kolera

Kadar gre za črevesne bolezni, jih v večini primerov prepoznamo po simptomih, kot so slabost, driska, bruhanje, povišana telesna temperatura in izčrpanost, ki opozarja na pomanjkanje tekočine. Čeprav imajo bolezni različnega povzročitelja, jim je skupen način prenosa povzročitelja. Pogosto je to zaužitje onesnažene vode ali hrane, ponavadi pa je vzrok tudi slaba higiena. Kolera, ena izmed oblik črevesnih nalezljivih bolezni, ki v eksotičnih krajih preži na popotnike, se pokaže v obliki hude driske in bruhanja, zaradi česar je življenjskega pomena, da oboleli zaužije zadostne količine vode in hrane. Mag. Šibanc dodaja: "Epidemije so praktično ves čas prisotne na Afriškem rogu in v južnoameriških državah. V Afriki so epidemije v Malaviju, Somaliji, Nigeriji, Zambiji in Zimbabveju. Epidemija kolere je tudi na Madagaskarju, v Aziji pa predvsem v Afganistanu.“

Kako se zaščititi pred boleznimi?

Če se odpravljate na dopust v eksotične kraje, se pred odhodom vsekakor pozanimajte o nevarnostih, ki bi lahko ogrozile vaše zdravje in navsezadnje tudi življenje, nato pa obiščite zdravnika, saj je čas, preden se odpravite, čas, ko je treba začeti s cepljenjem ter se posvetovati o potovalni lekarni. Popotnikom je priporočeno, da se izogibajo uživanju surove hrane, zlasti v primeru, da je bila oprana z oporečno vodo, je vidno umazana ali pa so v njej žuželke. Piti je priporočljivo le ustekleničeno vodo in prekuhane napitke (pitna voda, kava in čaj), pomembno pa je tudi poskrbeti za higieno (lahko tudi z razkuževalnimi robčki) in primerno zaščito pred insekti (s primernimi oblačili, repelenti, zaščitno mrežo, ipd.). "Odsvetujemo tudi kopanje v sladkih vodah Srednje in Južne Amerike, Afrike in Azije zaradi nevarnosti okužbe s shistosomo ali leptospiro. Če hodite bosi, obstaja v tropskih krajih možnost okužbe s peščeno bolho, larvo migrans in larvo currens,“ opozarja mag. Šibanc.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na