Podobno kot v drugih evropskih državah so po zagotovilih Pirnatove tudi v Sloveniji okrepili aktivnosti na področju pripravljenosti in odzivanja. V tem tednu so tudi sklicali sestanek ključnih akterjev. Sestanki, na katerih se bodo tudi vnaprej dogovarjali o potrebnih aktivnostih, pa bodo po njenih napovedih odslej potekali enkrat tedensko. O dogovorjenih aktivnostih bodo sproti obveščali tudi javnost.

Zaradi tveganja prenosa v okužbe s potniki v letalskem in ladijskem prometu so okrepljene zmogljivosti in povečana pripravljenost pristojnih služb na Letališču Jožeta Pučnika in v Luki Koper, pravi Pirnatova.

Če bi denimo v letalu na poti na brniško letališče imeli potnika, ki bi kazal znake ebole, hkrati pa bi bilo znano, da se je v zadnjih 21 dneh gibal v državah, kjer je epidemija ebole, bi kapitan tega letala obvestili zdravstveno službo letališča. Ob pristanku bi bolnika z letališke steze pospremili do reševalnega vozila in ga odpeljali na infekcijsko kliniko Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, ki je pristojen za zdravljenje takšnih bolezni. Pred tem bi tudi obvestili infekcijsko kliniko, da bi se lahko pripravila na sprejem, je pojasnila predstojnica centra za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje Alenka Kraigher. Prav tako bi z letala najprej izkrcali tiste, ki so bili v stiku z obolelim, nato bi jih obravnaval epidemiolog.

Ker se epidemija v prizadetih afriških državah ne umirja, bodo v prihodnje še okrepili obveščanje potnikov, ki so bili na ogroženih območjih ali pa so bili na kakšen drug način izpostavljeni tveganju za okužbo, da bodo seznanjeni z vsemi dejstvi o bolezni ter o načinih ukrepanja v primeru suma na bolezen, je poudarila Pirnatova.

Kraigherjeva je poudarila, da Slovenija ni država, v katero bi izvajali medicinsko evakuacijo in tudi ni neposrednih letov iz držav, kjer že izvajajo preglede potnikov pred vkrcanjem v letalo. Prav tako se ni spremenil način prenosa ebole, torej se prenaša s krvjo, slino, blatom in bruhanjem in ne leti po zraku.

Zato po njenih besedah ni nobenega razloga, da bi razmišljali o tem, da bi se morali ljudje zaščititi z zaščitnimi sredstvi. Prekomerni ukrepi po njenem mnenju ne bi imeli nobene koristi. Svetuje pa ljudem, naj odložijo potovanje v države, kjer je okužba. Če potovanja ne morejo odložiti, pa naj se izogibajo krajem, kjer so izbruhi, naj se izogibajo uživanju živali v teh krajih in naj vzdržujejo higieno.

Opozorila je tudi, da ima ebola na začetku podobne simptome kot gripa. Ker se bo kmalu začela sezona gripe, Kraigherjeva poudarja, da ne smemo misliti pri vsakem, ki bo imel takšne simptome, da že ima ebolo.

Predstojnik klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana Franc Strle je zagotovil, da bi na kliniki znali zdraviti bolnika z ebolo, če bi ga dobili v oskrbo. Ali bolnik sploh ima ebolo, pa bi hitro ugotovili na inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo medicinske fakultete. Po njegovem je največji izziv preprečiti širjenje bolezni, a hkrati pojasnjuje, da se vsakodnevno srečujejo tudi z drugimi boleznimi, ki se prenašajo s stikom.

Ob bolniku, ki bi potreboval intenzivno terapijo, bi izpraznili oddelek in preostale bolnike premestili na druge oddelke intenzivne terapije v UKC Ljubljana, je dejal Strle in dodal, da bi morali delo reorganizirati.

Pirnatova je pojasnila, da je v Sloveniji dovolj zaščitne opreme. Večino opreme so nakupili že v času pandemije ptičje gripe, nekaj pa so je dokupili tudi v preteklih mesecih. Hkrati je poudarila, da je obveznost nakupa te opreme posameznega zdravstvenega zavoda, saj se vsak dan srečujejo z ljudmi, ki imajo nalezljive bolezni in bruhajo, imajo drisko itd.

V ogroženih državah je bilo od izbruha ebole že nekaj Slovencev, trije zdravniki pa so po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) na seznamu humanitarnih delavcev.