V Sloveniji reševanje ponesrečencev in nudenje prve pomoči urejata zakon o varnosti na javnih smučiščih ter pravilnik o reševalni službi in o službi prve pomoči na smučiščih. V skladu z njima mora upravljavec smučišča poškodovancem na smučišču zagotoviti hitro in strokovno pomoč.

Kadar se odpravimo na smučanje v tujino, smo navajeni, da za to obdobje dodatno sklenemo zdravstveno zavarovanje z asistenco v tujini. V nasprotnem primeru nas namreč v primeru nezgode smučanje lahko zelo drago stane. Skratka, v tujini nam bodo prevoz do najbližje ustrezne zdravstvene oskrbe, verjetno pa tudi samo zdravstveno oskrbo, drago zaračunali.

Kako je s tem pri nas?

Stroški prve pomoči, nujne medicinske pomoči in prevoza do ustrezne zdravstvene oskrbe se podobno kot pri ostalih nesrečah v ustreznem odstotnem deležu poravnajo iz obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Zatorej je mogoče tudi naknadno dokazovanje o ustreznem zdravstvenem zavarovanju. Ustrezno nas bodo oskrbeli torej tudi v primeru, če kartice zdravstvenega zavarovanja nimamo pri sebi. Če pa gre za poškodbo po tretji osebi (nesrečo torej nekdo povzroči), imajo zavarovalnice možnost regresno odškodninskega zahtevka. V tem primeru stroške nosi povzročitelj nesreče: na primer vinjeni smučar.

Slovenija je torej na tem področju še vedno socialna in pravična država.

V tujini, na primer pri naših severnih sosedih, se lahko zgodi, da če nimate sklenjenega dodatnega zavarovanja za asistenco v tujini, helikopter po vas ne bo prišel. Po neuradnih podatkih pa smo izvedeli, da se tudi pri nas že kažejo želje po tem, da bi bilo za plačilo tovrstnih stroškov s strani zavarovalnice, potrebno imeti sklenjeno posebno dodatno zavarovanje.