Svet drvi že v tretje pandemsko leto, ki po kratkotrajnem olajšanju ob prihodu cepiv prinaša sveže izzive v obliki novih sevov koronavirusa. V senci teh preizkušenj pa na nas preži še ena tiha grožnja: kronične nenalezljive bolezni. V svetu, v katerem se pogosto zdi, da je edina zdravstvena težava covid-19, smo kot družba namreč postali premalo pozorni na zdravstvene izzive in dejavnike tveganja za nastanek različnih kroničnih nenalezljivih bolezni.
Kronične nenalezljive bolezni (KNB) so najpogostejši vzrok smrti in invalidnosti na svetu, povzročijo namreč kar do 80 % vseh smrti. Vsako leto zaradi njih umre več kot 41 milijonov ljudi po svetu, od tega 15 milijonov ljudi v starostni skupini od 30 do 69 let.
V glavno skupino KNB spadajo rak, srčno-žilne bolezni, sladkorna bolezen, kronične bolezni dihal in duševne motnje. Večino teh bolezni je mogoče preprečiti in zmanjšati število bolnikov po svetu, vendar trenutni trendi zdravja prebivalstva kažejo, da se bo globalno breme do leta 2025 povečalo za 17 %.
K temu bi lahko prispevala tudi pandemija covida-19, saj smo med njo prevzeli številne škodljive navade, kot sta na primer zmanjšana telesna aktivnost ter nezdrava prehrana, različni ukrepi in izolacija pa so vplivali tudi na naše duševno zdravje in druge dejavnike, ki lahko zvišajo tveganje za razmah tovrstnih bolezni.
Vpliv pandemije na dejavnike tveganja
KNB so dolgotrajne bolezni, ki nas v življenju običajno spremljajo vse od svojega pojava, nastanejo pa kot posledica kombinacije genetskih, fizioloških, okoljskih in vedenjskih dejavnikov. Slednji zajemajo predvsem nezdravo prehranjevanje, telesno neaktivnost, pitje alkohola, kajenje, prekomerno telesno težo, stres in hipertenzijo, v zadnjem času pa tudi vpliv podnebnih sprememb in drugih okoljskih dejavnikov.
Na vse omenjene dejavnike tveganja je močno vplivala tudi pandemija covida-19, saj ljudje zaradi različnih omejitev niso ustrezno skrbeli za svoje zdravje ali pa niso imeli dostopa do nekaterih potrebnih zdravstvenih storitev oziroma so se srečevali z oteženim dostopom do njih.
V nadaljevanju vam predstavljamo glavne dejavnike tveganja za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni, na katere lahko vplivamo sami in tako poskrbimo za boljše zdravje tudi v času pandemije covida-19.
Prehrana in telesna neaktivnost
Med glavne dejavnike tveganja za povzročitev smrti po svetu spada nezdrava prehrana, ki med drugim povzroča visok krvni tlak, visoko raven glukoze v krvi, prekomerno telesno težo in visok holesterol. Posledično vpliva na nastanek sladkorne bolezni, srčno-žilnih bolezni ter tudi rakavih obolenj.
Na omenjene KNB poleg neustrezne prehrane vpliva tudi telesna neaktivnost, ki je bila v času pandemije covida-19 še posebej na udaru med otroki in mladostniki. Meritve v okviru spremljanja telesnega in gibalnega razvoja otrok SLOfit po preklicu epidemije covida-19 na primer kažejo največji upad gibalne učinkovitosti otrok in največji porast deleža otrok z debelostjo v zgodovini spremljanja.
Čeprav smo v času pandemije zaradi izolacije primorani več časa preživeti doma, zaradi česar lahko uteho pogosto iščemo tudi v nezdravih prigrizkih, lahko za svoje zdravje in dobro počutje veliko naredimo kar mimogrede. Med gledanjem televizije lahko na primer uporabljamo sobno kolo ali delamo raztezne vaje na tleh. Ko telefoniramo, vedno vstanimo in se sprehajajmo po stanovanju, saj bomo tako prekinili večurno sedenje zaradi službe ali drugih obveznosti.
Za vse to nam ne bo treba porabiti dodatnega časa, hkrati pa bomo naredili nekaj dobrega za svoje zdravje. Seveda pa bo učinek še boljši, če se odpravimo na svež zrak in poskrbimo vsaj za zmerno intenzivno dejavnost večkrat na teden, ki jo pospremimo z zdravo lokalno pridelano hrano.
Kajenje
Tobačni dim zelo škodi zdravju pljuč tako kadilcev kot pasivnih kadilcev. Kajenje in nasploh uporaba tobaka vplivata na vse glavne kronične nenalezljive bolezni – raka, diabetes, kronične bolezni dihal ter srčno-žilne bolezni.
Pandemija bo imela kratkoročne in dolgoročne posledice na kadilsko vedenje, ki pa so lahko tudi pozitivne. Predstavlja lahko namreč “streznitveni” trenutek za posameznika glede na vedno več podatkov o tem, da imajo kadilci in uporabniki s tobakom povezanih izdelkov večje tveganje za težji potek bolezni.
Opustitev kajenja pa je lahko uspešna le, če je to individualna odločitev kadilca in ne odločitev okolice, vsekakor pa je zelo pomembno, da ga okolica pri tem podpira.
Alkohol in prepovedane droge
Obdobje pandemije je zaznamovala tudi povečana raba alkoholnih pijač in prepovedanih drog, ki vplivajo predvsem na nastanek raka, kroničnih bolezni dihal ter duševnih bolezni.
Po podatkih projekta SOPA (Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola) je 40 % strokovnega osebja pri svojih pacientih oziroma uporabnikih zaznalo več težav z alkoholom. Četrtina znanih uporabnikov drog v Sloveniji je v času pandemije poročala tudi, da je po prepovedanih drogah posegla večkrat kot prej.
Pitje alkohola s sabo vedno nosi določena tveganja, saj lahko že majhna količina zaužite alkoholne pijače negativno vpliva na naše zdravje. Najpomembnejši koraki, ki jih lahko naredimo zase na tem področju, so opustitev uporabe alkohola in prepovedanih drog ter pridružitev programom za odvajanje in podpornim programom.
Namesto po alkoholu raje posegajmo po brezalkoholnih pijačah, predvsem vodi in nesladkanih čajih. Tudi ob priložnostih druženja se izogibajmo alkoholnim pijačam in se potrudimo spremeniti morebitne rutine ali dogodke, ki jih povezujemo z rabo alkohola.
Stres
Pandemija je v veliki meri vplivala tudi na pomemben dejavnik tveganja za nastanek kroničnih nenalezljivih (in tudi drugih) bolezni – stres, ki lahko povzroči predvsem nastanek duševnih motenj. Zaradi posledic oksidativnega stresa, ki ga povzročajo dejavniki, kot so sevanje, onesnaženost, alkohol, kajenje, neaktivnost itd., pa lahko pride tudi do tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni, diabetesa in raka.
Izsledki spletne raziskave o vplivu pandemije na življenje SI-PANDA kažejo, da se je med pandemijo povečala stopnja anksioznosti, več ljudi doživlja simptome depresije, pri mladih pa visoka stopnja samomorilnih misli zahteva urgentne rešitve.
Za dobro duševno zdravje v stresnih situacijah ohranjajmo socialne stike, kolikor je to mogoče oziroma varno. Pomembno je tudi ohranjanje zdravega življenjskega sloga, vključno z aktivnim preživljanjem prostega časa. Za dobro spoprijemanje s stresom sta pomembni tudi ustrezna higiena spanja ter zdrava prehrana.
Podnebne spremembe in okoljski dejavniki
Na nastanek številnih bolezni danes vplivajo tudi podnebne spremembe in s tem povezani okoljski dejavniki. Slednje vplivajo predvsem na nastanek rakavih obolenj, srčno-žilnih bolezni ter bolezni dihal, predvsem zaradi onesnaženosti zraka ter uporabe različnih kemikalij.
Podnebne spremembe pa lahko prizadenejo tudi duševno zdravje. V zadnjem času se je namreč oblikovala nova motnja, imenovana podnebna anksioznost oziroma ekološka tesnoba, ki nastane zaradi strahov, kaj se bo v prihodnosti zgodilo z našim planetom.
Predvsem na začetku pandemije je bilo mogoče zaznati pozitiven učinek na okolje, še posebej izboljšanje kakovosti zraka v mestih zaradi zaprtja, zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in onesnaženosti vode, manj hrupa ter manj pritiska na turistične destinacije, kar je pripomoglo k obnovi ekosistemov.
Pandemija pa je imela oziroma še ima tudi negativne posledice, kot so povečanje medicinskih in drugih odpadkov ter emisije, povezane s spletnim nakupovanjem. Ljudje so zaradi izogibanja stikom tudi manj uporabljali javni promet ter se več vozili z lastnimi avtomobili. Posledično sama pandemija ni veliko pripomogla k izboljšanju okoljskih problemov.
Marsikdo je mnenja, da sam težko prispeva k izboljšanju razmer in vplivanju na podnebne spremembe, vendar to ne drži. Vsak posameznik lahko namreč veliko naredi že tako, da se namesto za uporabo avtomobila odloči za hojo ali kolesarjenje ter hkrati poskrbi še za telesno aktivnost. Pozitiven vpliv tako na zdravje kot na okoljske spremembe ima tudi ustrezna prehrana, in sicer zmanjšan vnos mesnih ter mlečnih izdelkov, ki lahko vplivajo na nastanek srčno-žilnih bolezni in drugih KNB, hkrati pa zaradi emisij škodijo okolju.
Preventiva namesto zaskrbljujočih statistik
Kljub izrednim pritiskom na zdravstvene sisteme po vsem svetu in dejstvu, da življenje tudi po tem, ko bomo odvrgli maske, ne bo nikoli več takšno kot prej, je covid-19 tudi izjemen opomnik. Že dolgo namreč nismo bili priča tako močnemu dokazu o pomembnosti preventive in zdravega življenjskega sloga za preprečevanje nastanka različnih kroničnih nenalezljivih in drugih bolezni.
Ustrezna preventiva se začne s tako preprostimi rečmi, kot sta pravilno umivanje rok ali kašljanje v rokav, nadaljuje pa z uravnoteženo prehrano, dovolj gibanja ter odpovedjo kajenju in rabi drog. Z majhnimi koraki, ki jih vztrajno ponavljamo, lahko naredimo mnogo več, kot je videti na prvi pogled.
Pandemija je resda še preveč sveža, da bi strokovnjaki raziskali vse njene razsežnosti in posledice – nekatere bodo morda vidne šele čez nekaj let, tudi dolgoročen vpliv koronavirusne bolezni na druge zdravstvene težave. A ker vemo, kako lahko varujemo svoje zdravje, imamo edinstveno priložnost, da že danes vplivamo na statistike v prihodnosti. Poskrbimo zase in obrnimo hrbet kroničnim nenalezljivim boleznim!
Več nasvetov za izboljšanje zdravja in informacij o dejavnikih tveganja najdete v publikaciji Kronične nenalezljive bolezni in dejavniki tveganja v času covida-19, ki jo je izdalo Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni. Vabljeni k branju!
Naročnik oglasa je Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni
