Kljub temu da je Anže Kopitar slaven tudi na drugi strani velike luže, se je včeraj pozno popoldne na Bledu s svojo ženo Ines pomešal med obiskovalce otvoritve novega fizioterapevtskega centra svoje fizioterapevtke Mance Marc Globevnik, ki je tudi POPova zdravnica. "Povabila sem ga in takoj je rekel: ja. Tako brez razmišljanja," nam ta zaupa, kako preprost je. Na ta način ji je izkazal svojo hvaležnost, saj mu je prav ona zelo pomagala pred malo več kot dvema letoma, ko je njegovo kariero ogrožala resna poškodba gležnja. "Zlom gležnja znotraj drsalke je bila res zelo resna poškodba, ki je ogrožala njegovo kariero," še pove.

Zlom, ki bi kariero skoraj postavil na kocko

Anže je leta 2011 že briljiral na ameriškem ledu, ko se je konec marca zgodilo tisto, kar je za športnika najhujše. Med tekmo si je ob padcu zlomil desni gleženj. Sezone je bilo predčasno konec, po operaciji, ki so jo opravili v ZDA, se je v Sloveniji začelo okrevanje. "Glede na to, da sem si zlomil gleženj, mi ni preostalo drugega, kot da čakam," razloži Kopitar, ki tudi o preizkušnji, ki bi mu lahko kariero postavila na kocko, govori ravno tako zbrano in realno kot o vsem drugem. "Ko pa se je ta poškodba začela celiti, je bilo važno razmigavanje in pri tem mi je Manca zelo pomagala. Dve leti nazaj sem bil vsak dan pri njej in očitno sva delala dobro, saj zdaj nimam več nobenih problemov." Da je bila rehabilitacija popolna, je konec koncev dokazal z vrsto uspehov, ki so sledili. Od takrat pravi, je najbolj srečen, ker svojo fizioterapevtko bolj ali manj vidi samo še na kavi, čeprav jo tudi takrat kdaj pobara za kakšen strokovni nasvet. 

Ne dovoli, da bi začutil strah

En trenutek lahko športniku uniči sanje. Se tega, da bi eni hujši poškodbi lahko sledila druga, kdaj ustraši tudi veliki hokejski zvezdnik? "Jaz o tem nič kaj preveč ne razmišljam," odgovori brez oklevanja. "Ker če o tem razmišljaš, te lahko zelo hitro spet doleti vse skupaj, tako da čim manj – tem bolje. Kakšni pravijo, da se je treba tudi malo merkati na ledu, ampak jaz pravim, da, če se preveč merkaš, še hitreje pride kakšna poškodba. Tako da, samo igraš … Pa tudi hokej je hitra igra, tako da niti ni časa za takšno razmišljanje." Ravno tako ob vsaki poškodbi in bolečini še ne kliče na pomoč svoje fizioterapevtke. "Skozi sem dal tudi že nekaj manjših poškodb, tako da nekako vem, kako je treba reagirati. Če rabim kakšno pomoč z njene strani seveda pridem še isto minuto, ampak ravno vsak dan je pa ne kličem, če kaj boli oziroma se mišica zategne. Toliko si znam pomagati sam." Se pa zaveda, da se je treba na vsako poškodbo odzvati preudarno. "Glede na to, da še nisem toliko star, je pred mano kar še ene par let oziroma par deset let kariere, tako da je treba biti (pri takšnih odločitvah op. a.) kar pameten. Če se ne bo počivalo, hočem vsaj jaz vedeti, da se ne bo poslabšalo. Če bo malo bolelo ali bo šlo počasi na boljše, tudi če treniram, pa se že da potrpeti," razloži, kako mora profesionalni športnik znati kdaj stisniti zobe.

Mu bo dala poroka novega vetra?

"Bomo videli. To bo pa drugo leto povedalo," se nasmehne in potrdi, da je Ines, ki je julija postala njegova žena, velika psihična opora. "Tako kot je že bila, ker je že bila zelo velika opora. Midva sva bila (pred poroko op. a.) že toliko časa skupaj, da se sedaj ni prav veliko spremenilo pa mislim, da se tudi ne bo," doda, saj ga njegova Štajerka pri športni karieri tudi na drugem koncu sveta že dlje časa podpira po svojih najboljših močeh. Vsaka psihična opora pride prav, saj se zaveda, da je marsikaj odvisno tudi od psihe. "Dandanes je veliko odvisno tudi od psihične priprave. So različne metode, tudi jaz imam neko svojo, nek svoj ritual – je pa precej odvisno tudi od fizične priprave. Če ti veš, da si dobro fizično pripravljen, se je tudi s psiho igrati veliko lažje in zaupati sam vase," razkriva, kaj do zmage vodi njega.

'On je tisti pravi prijatelj'

"On je en tako preprost človek in tisti ta pravi prijatelj, pri katerem veš, da ga, če gre kaj narobe, lahko takoj pokličeš," o njem pove popova fizioterapevtka Manca Marc Globevnik, ki mu strokovno pomaga, odkar je pričel igrati za slovensko hokejsko reprezentanco. "Pa ni tak samo on, temveč cela njegova družina. Ne morem reči, da je tako, kot včasih beremo, da se ta ali oni po domače povedano preserava. Ne. Oni so takšni ljudje, kot smo mi, kljub temu da je njihov uspeh takšen, kot vemo, da je." Sta se pa s športnim asom najbolj spoznala, ko je okreval po zlomu gležnja. Takrat se je prepričala, da je njegov uspeh posledica ne le talenta, temveč predanosti svojemu poklicu kot tudi nemalo vloženega truda. Pohvali ga, da se je takrat pri svoji rehabilitaciji sam maksimalno trudil. "Bil je profesionalec na celi črti. Veliko je delal tudi sam. Anže je vrhunski športnik, ki pravzaprav potrebuje samo informacije, kaj sme in česa ne sme in se potem tega drži in naprej dela sam." Fizioterapevtka, ki je pomagala še kopici drugih ravno tako zelo uspešnih slovenskih športnikov, od Petra Prevca do Blaža Kavčiča, mu je pri tem stala ob strani in mu z veseljem še sedaj.