Periferna arterijska bolezen je različica ateroskleroze. To je zožanje žil, do česar pride zaradi maščobnih oblog, ki se nabirajo. To oteži prekvavitev. Če to traja dlje časa, pa vodi do odmrtja okoliškega tkiva. Periferna arterijska bolezen se pojavi v žilah okončin, najpogosteje v nogah, kjer je prizadela tudi nekdanjega novinarja in voditelja Roberta Peressuttija.

Najpogostejši prvi simptom

Težava pri tej bolezni je, da se lahko dolgo razvija, ne da bi se pokazali simptomi. Najpogostejši prvi simptom je prav ta, ki ga je opazil tudi Robert. Ko je hodil, ga je pričela boleti noga. Ko se je nato zaustavil in počil, je čez nekaj časa lahko pot nadaljeval. Dokler ni noga spet zabolela. Bolniki se pogosto, ko se jim to zgodi sredi mesta, pretvarjajo, da si ogledujejo izložbo. Zaradi tega včasih šaljivo periferno arterijsko bolezen imenujejo bolezen ogledovalcev izložb. Tega trika se je posluževal tudi Peressutti, ki pa danes – šest let kasneje – po spremembi življenjskega sloga in dveh operacijah nima več težav.

Najpomembneje je bilo, da je nehal kaditi

Ko ga je po šestdesetem letu zabolela noga, je obiskal zdravnika, in ta je najprej svetoval spremembo življenjskega sloga – prenehanje kajenja, več gibanja, bolj zdravo hrano, manj stresa ... Slednjega je bilo, ko se je Robert upokojil, res manj, cigaretam pa se po drugi strani kar ni mogel odreči. In stanje se je slabšalo. Moral je na operacijo, ki je najprej pomagala, po šestih mesecih pa se je spet pojavila bolečina. Sledila je še ena operacija, ki pa je pomagala. Poleg tega je Robert prenehal kaditi. Prav kajenje je namreč eden od najhujših povzročiteljev težav z žilami. "Odkar sem prenehal kaditi, se res počutim veliko boljše," pravi. "Pravzaprav sem enkrat že nehal za osem let, potem pa sem spet začel. Danes mi je za to zelo žal."

Poleg tega da se bolje počuti, tudi nima več strahu stopiti na ulico. Nekaj bolečin ima le še, če mora navkreber. Ampak tudi ta preneha, če se zaustavi in malo počije.

O periferni bolezni arterij smo se pogovarjali tudi z Andrejo Cokan Vujkovac, dr. med., ki je predstavnica Združenja za žilne bolezni.

Kaj se zgodi, ko v vašo ambulanto stopi bolnik, ki ga kot Roberta boli noga?

Ko pride tak bolnik v ambulanto, je prvo, kar ga vprašamo, ali je sladkorni bolnik. Drugo je, ali kadi. Pogostejša je ta bolezen tudi pri starostnikih in pri tistih, ki imajo ledvično popuščanje. Pri tej bolezni je zelo pomembno, da bolnik lahko za preventivo in preprečevanje napredovanja bolezni ogromno naredi sam, rekla bi kar 70 odstotkov. To pomeni, da ne kadi, da dovolj hodi, da nima prekomerne telesne teže, da si občasno izmeri krvni tlak, krvni sladkor, holesterol. Bolezen je hujša pri moških, pogostost narašča s starostjo, lahko jo tudi podedujemo. Sploh so ogroženi tisti, kjer se v družini pojavljajo nenadne srčne smrti pri osebah, ki so mlajše od 55 let. Tako da na nekatere dejavnike lahko vplivamo, na druge ne.

Kdaj naj ljudje posumijo, da je nekaj narobe, in obiščejo zdravnika?

Posumijo lahko, če dobijo bolečine, ki se pojavijo med hojo po določeni razdalji. Takrat morajo počivati in potem lahko prehodijo isto razdaljo. Če pa je žila že zelo zamašena, pa ljudje že praktično cele noči presedijo z nogami navzdol, da vsaj malo prekrvavijo noge. Potem v veliki nevarnosti so sladkorni bolniki. Oni imajo lahko srčni infarkt, pa ga ne bodo čutili. Najslabša kombinacija je pravzaprav sladkorna bolezen, kajenje in periferna arterijska bolezen. Sladkorni bolniki morajo zato res vsak večer pogledati in potipati svoje noge, da bolezen pravočasno opazijo. Oni morajo za svoje noge res zelo skrbeti.

Ko govorimo o arterijah, o katerih boleznih še govorimo poleg periferne arterijske bolezni?

Jaz po navadi ljudem razložim, naj si predstavljajo svoje arterije kot cev za zalivanje vrta. Če je cev zamašena, vrta ne bomo mogli zaliti enako dobro. Arterije, ki so zamašene, ne morejo dobro prekrvaviti tkiva, zaradi tega pa to tkivo odmre. Zaradi tega pride pri koronarnih arterijah do odmrtja srčne mišice. To je srčna kap. Če je žila zamašena v možganih, pride v tistem delu do odmrtja. To je možganska kap. Periferna arterijska bolezen pa se po navadi pojavi v nogah, torej pride do gangrene. Pri mladih se pogosto pojavlja tudi Buergerjeva bolezen. Dobijo takšne razjede na koncih prstov in pomaga jim samo, da popolnoma prenehajo s kajenjem. Tudi pri mladih so že amputirali ude zaradi tega.