Bolečine v predelu hrbtenice so lahko posledica različnih bolezenskih stanj ali poškodb, kot so na primer zlomi, zvini, nategi. Možno je tudi, da do njih privede zmanjšanje mišične moči in mase ali zmanjšana sklepna gibljivost. Pogosto pa je zanje kriv kar naš način življenja, razlaga fizioterapevt David Sok: ''Dejavniki tveganja so predvsem pretežno sedeče delo, slaba telesna aktivnost, prekomerna teža, slaba in neprimerna telesna drža, enostranske obremenitve doma ali v službi ter stres.''

Pomembno je, da se odpravljanja težav lotimo postopoma

Če bolečine niso prehude in dolgotrajne, jih lahko poskušate lajšati sami. Napete in boleče mišice si lahko nežno zmasirate ali pa si boleč predel grejete s toplimi obkladki, vročo prho ali sproščujočo, toplo kopeljo. Večkrat v dnevu si privoščite počitek, pri čemer se namestite v udoben položaj. Včasih pomaga, če se vležete na hrbet in si podložite kolena, ali pa se namestite na bok in si med kolena položite vzglavnik. Če pa bolečine kljub vsemu ne minejo, se obrnite na zdravnika, ki vam bo najverjetneje pomagal s protibolečinskimi sredstvi in ustreznimi tehnikami oziroma terapijami. In šele potem, ko se bolečine zmanjšajo ali celo popolnoma umirijo, lahko začnemo z vajami za stabilizacijo hrbtenice.

Nekaj  vaj za stabiliziranje hrbtenice

S fizioterapevtskimi vajami boste prek krepitve medeničnih mišic krepili tudi mišice ledvenega predela, ki nudijo oporo hrbtenici. Vaje so raznolike, pri vseh pa moramo paziti, da vseskozi ohranjamo napetost v globoki trebušni mišici. ''A medtem ko ves čas držimo globoko trebušno mišico napeto, moramo hkrati paziti, da ob tem ne stiskamo mišic zadnjice in nog ter da križa ne pritiskamo ob podlago,'' razlaga fizioterapevt David Sok. Če tega zlatega pravila ne upoštevamo, so namreč vaje povsem brez učinka. In čeprav se sliši povsem enostavno, ponavadi bolniku največ časa vzame ravno učenje, kako aktivirati trebušno mišico, vse druge pa pustiti sproščene. A ko enkrat dovolj začutite svoje telo in osvojite aktiviranje mišic v predelu medenice, lahko vaje za stabilizacijo hrbtenice izvajate tudi sami, brez nadzorovanja fizioterapevta.

1. vaja

Uležite se na hrbet in si noge rahlo podložite pod koleni. V iztegnjene roke vzamite manjšo žogo in si jo podajajte iz ene roke v drugo. Ves čas pazite, da je globoka trebušna mišica napeta, da so mišice zadnjice in nog sproščene ter da križa ne potiskate proti podlagi.

2. vaja

Obrnite se na bok in noge rahlo pokrčite, potem pa zgornjo nogo dvigujte in spuščajte. Druga možnost je, da zgornjo nogo iztegnete in jo v iztegnjenem položaju premikae gor in dol ali pa najprej in nazaj. Seveda pa tudi v tem položaju ne pozabite, da morate biti v predelu medenice ves čas stabilni in da morate vseskozi ohranjajti napetost globoke trebušne mišice.

3. vaja

Naslednji sklop vaj izvajate leže na trebuhu. Roki pokrčite v višini ramen, nato izmenično dvigujte naprej eno nato drugo roko nad glavo. Ali pa izmenično premikajte iztegnjeni roki od zadnjice proti glavi ter nazaj.

4. vaja

Iz ležanja na trebuhu se lahko dvignete na podlahti in na kolena, pri čemer je pomembno, da se v nov položaj dvignete z ravnim hrbtom. Nato v tej poziciji izmenično dvigujte obe nogi in seveda ne pozabite na zavestno ohranjanje napetosti v medeničnem predelu.

5. vaja

Podlahti naslonite na nekoliko dvignjeno podlago in ohranjajte ravnotežje. Če vam je takšna vaja prelahka, jo lahko otežite tako, da se z nogami prestopate.

Športne aktivnosti so dobrodošle

Ko boste okrepili posturalne mišice – to so mišice, ki vzdržujejo držo – in ko ne boste čutili nobene bolečine več, se lahko postopoma lotite različnih športov. Pomembno je le, da se izogibate prekomernim obremenitvam, dvigovanju bremen in sunkovitim gibom.''Dobro se je izogibati tistim aktivnostim, pri katerih je obremenitev ledvenega dela oziroma celotnega hrbta večja. Vsekakor pa so dobrodošli športi plavanje, kolesarjenje, tek, pohodništvo – skratka vse, kar poživi telo in duha,'' še svetuje David Sok.